K. Lipnik, Finance: Koliko je vredna NLB?

1
216

Če bi živeli v državi, kjer je vse urejeno, ni plačilne nediscipline in vsi plačujejo vse, kar morajo, NLB ne bi potrebovala nobenih lastnih rezerv (kapitala) in bi lahko razpolagala zgolj z izposojenim denarjem. A Slovenija je seveda daleč od uspešne in urejene države. Lastni kapital, ki ga banke potrebujejo v Sloveniji, da upnike prepričujejo o varnosti njihove naložbe, mora biti zato precej večji kot denimo v ZDA, kjer sta plačilna disciplina in gospodarsko okolje boljša kot pri nas. Regulatorji od slovenskih bank zahtevajo okoli devet odstotkov lastnih sredstev banke za vsako povprečno tvegano posojilo (za bolj tvegana posojila so zahteve višje, za varna posojila in naložbe pa manjše). Zgled razmeroma dobro delujočih bank v Sloveniji (torej tistih v tuji lasti) pa kaže, da morajo imeti od 12 do 15 odstotkov lastnih virov premoženja, da lahko v slovenskem okolju ustvarjajo dobiček.

Največja slovenska banka NLB ima po zadnjih uradnih podatkih s konca marca okoli milijardo evrov kapitala delničarjev in 14,3 milijarde evrov skupnega premoženja. Povedano zelo poenostavljeno, to pomeni: če bi se banka odločila nehati poslovati in bi ji uspelo po bilančnih vrednostih prodati vse premoženje, bi po poplačilu vseh varčevalcev, upnikov in posojilodajalcev delničarjem ostala milijarda evrov, ki bi si jo razdelili med seboj. Ta številka tudi že vključuje trenutno znana slaba posojila.

Banka je konec marca predvidevala, da od skupno 11,3 milijarde evrov danih posojil nebančnemu sektorju skoraj dve milijardi evrov ne bo dobila vrnjenih, in je za ta znesek že znižala vrednost v svojih bilancah. V osnovi je banka tako še vedno sposobna plačati vse svoje upnike in izpolniti obveznosti. Toliko o osnovah.

Vlagatelji takšnemu vrednotenju očitno ne verjamejo, ker sicer državi ne bi bilo treba posegati v reševanje banke, ampak bi se ta lahko rešila sama z iskanjem kapitala na finančnih trgih. Vzporednica s ceno delnic NKBM kaže, da je ta milijarda NLB vredna hudo špekulativnih 200 milijonov evrov. Tudi lastniki obveznic že dvomijo, da bodo dobili vrnjeno, kar so banki posodili.

Prva težava je, da banka še ni oslabila vseh tistih posojil, kjer posojilojemalci ne plačujejo redno svojih obveznosti. Druga težava je, da se pojavljajo nove stranke s težavami. Za te mora imeti banka rezervo, da se po naključju ne bi zgodilo, da premoženje banke ne bi zadoščalo za poplačilo upnikov. Tega pa NLB ob zdajšnjem portfelju in obliki poslovanja ne more zagotavljati, kar se najbolj vidi iz izgube, ki jo ustvarja že pet let.

Več: Finance

1 komentar

  1. Ker se učimo na napakah, bi morala slovenska javnost izvedeti natančne vzroke slabega gospodarjenja, njihov obseg ter krivce.

    Prav gotovo so nekatere posojilne pogodbe nične, ker nasprotujejo predpisom ali morali in bi jih bilo možno progalsiti za nične , prejemniki pa bi morali vrniti takoj vse z obrestmi in stroški.

    Kdo preprečuje, da javnost ne more zvedeti za tisto, kar je pogoj ozdravitve bančnega sistema in vzpostavitev vrednot v družbi?!

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite