V tokratni oddaji Spoznanje več, predsodek manj so gostili predavatelja na Univerzi Harvard v Združenih državah Amerike, ddr. Klemena Jakliča.
O razlikah med ustavo nekdanje SFRJ in ustavo Republike Slovenije pa je ddr. Jaklič povedal: “Razlike so seveda v konceptu pravičnosti, ki je podstat obeh ustav. Namreč, svobodna demokratična družba, ki spoštuje človekove pravice, je podstat moderne slovenske ustave, neka druga podstat iz teorije pravičnosti pa je bila podstat ustave SFRJ. Delovno ljudstvo je bilo vir ustave, ni bilo vir vse ljudstvo, ampak samo delovno ljudstvo. Šlo je za radikalno uravnilovko, ideja pravičnosti v skladu z marksizmom.” Opozoril je, da smo z osamosvojitvijo res dobili novo ustavo, vendar menjati zgolj besedila ni dovolj. “Ena stvar je zamenjati besedilo ustave, odločiti se za nek nov pristop k obravnavanju ljudi in javnih zadev v državi, drug pa je to izpeljati v praksi. Na številnih področjih lahko vidimo, da tukaj prihaja do problemov. Te svobode in človekovih pravic ni mogoče uresničiti v praksi, če nimamo izpolnjenih nekih predpogojev,” je dejal ddr. Jaklič in pri tem omenil pluralnost na področju medijev, zagotavljanje enakosti na področju volilne pravice in delovanja demokratičnega procesa, razgradnji monopolov na področju izobraževanja. Da bi se naštetim problemom izognili, je po besedah sogovornika nujno potrebno najprej izobraziti vse, ki odločajo v družbi. “Eden od predpogojev, zaradi katerega je demokracija sploh mogoča, je izobraževanje na področju ustavnosti, ustavnega prava in teorij pravičnosti. To gre z roko v roki. Pri nas primanjkuje enega in drugega.”
Trdi, da bi lahko v Sloveniji rešili več zadev in tudi zmanjšali sodne zaostanke, če bi imeli več študija na področju primerjalno ustavne sodne prakse. “Pri nas na žalost na pravni fakulteti ni tovrstnega poučevanja ustavnih doktrin ustavno sodne prakse in to ima hude posledice za delovanje pravne države. Če dam konkreten primer, naše sodstvo, naši sodniki, ker ni tovrstnega izobraževanja že na pravnih fakultetah, niso bili izobraževani v ustavno sodnem diskurzu, zato še vedno sodijo po črki zakona, a je lahko ta zakon, po katerem odločajo, neustaven.”
V zadnjem delu oddaje smo s predavateljem ddr. Klemenom Jakličem spregovorili še o skoraj šestih pobudah za ustavno presojo zakona o davku na nepremičnine. “Mislim, da je razlog, zaradi katerega imamo toliko pobud na ustavno sodišče, ta, da je zakon dejansko pisan nepazljivo. Zakonodajalec mora izredno paziti in uporabljati ustavni diskurz, torej argumente iz ustavnega prava.”
Več lahko preberete in poslušate oddajo na Radiu Ognjišče.
