K. Jaklič na Radiu Ognjišče o arbitražnem sporazumu in begunski krizi

17

V petkovi oddaji „Spoznanje več, predsodek manj“ je bil naš gost predavatelj na Harvardu ddr. Klemen Jaklič. Z njim smo se ustavili pri zadnjih dogodkih povezanih z arbitražnim sodiščem in uhajanjem informacij, zanimal pa nas je tudi njegov pogled na vse večjo begunsko krizo.

Jaklič je uvodoma spomnil, da se stranke v postopku med seboj lahko pogovarjajo, to je celo zaželeno, saj ni izključeno, da lahko še pred končno odločitvijo arbitražnega sodišča najdejo sporazum. A v primeru Sekolec-Drenik gre za nekaj povsem drugega: „V tem primeru ne gre za pogovor med strankama, ampak med eno od strank in enim od sodnikov, kar je problematično. Tukaj ne gre več za stranko, ampak za neodvisnega sodnika, in takšnih pogovorov ne bi smelo biti, razen v sklopu postopka, torej na obravnavi in zaslišanjih, ne pa zunaj tega. Tudi predstavnik, ki ga predlaga nacionalna država, je zavezan k temeljnemu postulatu nepristranskega sojenja, tako da teh stikov seveda ne sme biti. To je temelj prava, tudi mednarodnega, kajti nepošten postopek sploh ni pravni postopek, ampak je kar nekaj. To nima elementov pravnosti.“

Nadaljeval je, da je bilo v tem primeru zamajano zaupanje v pravo, predvsem pa v nepristranskost. Gre za večji problem, kot sprva zgleda, je dejal in dodal, da se pravni problem v tem hipu razteza predvsem na personalno sestavo sodišča. „Oba sta odstopila, kar je bilo seveda pravilno. Ampak nisem popolnoma prepričan, da sta s tem rešila ta problem. Predvsem zaradi vsebine, ki kaže na to, da je prišlo do poskusov vplivanja tudi na ostale člane sodišča. Zaradi tega hrvaška stran trdi, da je prišlo do okuženosti vse personalne sestave tega sodišča. Morda ne samega sporazuma, čeprav smo slišali tudi to.“

Zdaj je po besedah Jakliča na potezi Hrvaška. Upa, da ta od sporazuma ne bo odstopila, tudi zato, ker je Slovenija prav zaradi njega Hrvaški dovolila vstop v Evropsko unijo. „Nestrpno čakam nadaljnje korake Hrvaške, ker me zanima, kakšno smer bodo ubrali. Po eni strani razumem njihovo skrb, po drugi strani pa tudi njim ni v interesu, da bi razveljavljali ta sporazum, še posebej zato, ker je problem v personalni sestavi enega, več ali vseh sodnikov.“

Jaklič poudarja, da je personalna sestava le eden od elementov arbitraže. O ostalih elementih arbitražnega sporazuma ne ena in ne druga stran nimata težav. Prav zato bi bilo kar tako zavreči sporazum škoda tako za Slovenijo kot tudi za Hrvaško. V zvezi z novim arbitrom je dejal, da so po osmem členu ustave mednarodne pogodbe nad zakoni nacionalnih držav, zato lahko Slovenija tega imenuje tako, kot določa sporazum, v 15 dneh. Prepričan je, da tudi ob spremembi članov sodišča, rezultat arbitraže ne bo drugačen. „To se pravi dve tretjini oziroma vsaj večji del piranskega zaliva gre Sloveniji. Drugo vprašanje pa je iskanje tistega znamenitega stika z mednarodnimi vodami in kakšen naj bo ta stik. Ali je to teritorialni stik, da so te vode slovensko lastništvo vse do točke T5, to verjetno po mojem osebnem prepričanju ni verjeten scenerij. Potem gre za idejo, da bi mednarodne vode razširili višje, vse do slovenske razmejitvene točke, kar je mnogo višje od točke T5, kjer so danes mednarodne vode.“

Več lahko preberete in prisluhnite oddaji na strani Radia Ognjišče.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


17 KOMENTARJI

  1. V tej aferi je polno kriminala. Jaklič za razliko od večine zna razlikovati kaj je večji kriminal. Predvsem pa pomesti pred svojim pragom. V normalni vladavini prava bi Sekolec, Drenikova in Erjavec ne samo bili razrešeni, temveč vrženi iz služb in postavljeni pred sodišče. Predvsem pa ne bi mogli več nikoli opravljati svojega poklica, ker so delovali kriminalno: zavestno so kršili temeljne zakone. Kot jih krši ravnatelj ali učitelj, ki seksa z učenko v šoli ali psihoterapevt s klientom. Ti trije lumpenproletarci so podobni bivši ponarejevalski šolski ministrici, Setnikar Cankarjevi, Bratuškovi, Jankoviću, Cerarju . So ekstremni eksces kriminala na visokih uredniških pozicijah.

    Še en dokaz, da je socializem pot v revščino in z negativno (mafijsko, fevdalno) selekcijo pot v pekel. Slovenija kot piše Kovač še ni padla na tla, še kar pada.

    Res je, da Hrvati igrajo bolno in umazano nacional-socialistično igro. So sužnji socializma. Lahko gre Hrvat iz SFRJ, ne more pa iti socializem iz Hrvata, prav tako ne jugo fašizem, ki je dobil samo bolj lokalni, hrvaški poudarek.

    Vloga Janše in NSI je bedna, nedržavotvorna, nejasna (mafijsko:strnemo vrste, ne iščemo krivca). Slovenci kot Grki nimamo alternative: vse stranke se obnašajo socialistično, pokrivajo kriminalce kot mafija.

  2. Prisluškovalna afera je razgalila, da pri nas še vedno pravosodje deluje na način kot v bivši totalitarni državi, ko je politična oblast dirigirala odločitve sodstva.
    Večkrat direktno, največkrat pa s splošno znano totalitarno psihozo, da sodna odločitev ne sme biti v nasprotju s političnimi pričakovanji oblasti, sicer se sodniku slabo piše.

  3. Koliko je te totalitarne psihoze prisotne še danes v pravosodni in medijski sferi, presodite sami!

  4. Jaklič skuša rešiti kar se rešiti da. Toda, sleparskega ravnanja sodnika in tiste bimbe se ne da kar tako odpraviti. Še posebej ne tako, da vsa politika strne vrste v sramoti in ščiti takšno ravnanje. Ta dva sta naša junaka, ki sta se borila za naše interese?! Tako se obnaša vsa Slovenija. Smolo sta imela, sicer sta junaka.
    V vsaki normalni državi bi tale bimba bila vsaj ob odvetniško licenco.
    Potem pa tista dr. Vasilka, blondinka da ji ni para, je ta glavna svetovalka na MZZ.
    In sedaj nihče ne razume nič, vsi gledajo ko teleta v nova vrata, vsi samo še da se ne čudijo, kaj pa se je zgodilo takega. Saj to je ja normalno.
    Hrvaška in Zagreb bosta postala simbol demokracije na balkanu. Svetilnik, bi rekel Janša. Ne Slovenija!

  5. Totalitarna psihoza še vedno deluje v odnosu do genocidno pomorjenih v miru in v odnosu do prizadevanj za spravo.

  6. Hrvaška nam je glede prisluškovalne afere lahko le zgled kakšen odnos je potrebno imeti do svoje domovine.

    Po drugi strani pa opomin, da z njo ni dobro češenj zobati. Če paže, moraš biti večji lisjak in agresivnež kot ona.

  7. Skrajni čas je, da totalitarno psihozo zamenjamo s civilizacijsko demokratično vrednotno držo in usmeritvijo!

  8. Saj sta bila od Sove poučena. Poleg tega sta dovolj izkušena, da se ne bi smela spraviti na tako tanek led.

    Gre za primer, ki je podoben mnogim, ki so jih povzročile pojanševe vlade, ki niso spoštovale in ljubile dovolj svojo domovino ter se resnično zavzele za njene plemenite cilje.

  9. Dober gospodar bo storil vse, kar je potrebno, da bo plemeniti cilj uresničen. Znal bo tudi onemogočiti vse, ki ovirajo uresničitev plemenitega cilja.

  10. Totalitarna psihoza je tudi kriva, da še nismo sprejeli evropsko deklaracijo o obsodbi totalitarizmov na evropskih, to je naših tleh.

  11. To so rezultati toliko opevane nove zunanje politike: odpoved udeležbe na mirovni paradi v Zagrebu zaradi prisile Srbije, razkritje srbskega časopisa o prisluškovalni aferi, ki je prisil Hrvate, da jo obelodanijo in vnovčijo, zbiranje pri ruski kapelici…

  12. Naša politika počne spet strateško in diplomatsko napako.

    Namesto, da bi se osredotočila in opozarjala Evropo in arbitražno sodišče, kakšen nedopusten pritisk nanj vrši Hrvaška, se prepira s hrvaško politiko, kar Hrvaški ustreza.

Comments are closed.