»Naj se ustanovi Društvo za izdajanje dobrih slovenskih knjig, katerega namen naj bo preprosto ljudstvo izobraževati, domače slovstvo podžigati, pisatelje podpirati ter jih k novim činom izpodbujati. Živeli Slovenci! Živelo društvo za izdajanje dobrih slovenskih knjig!« Tako je leta 1851, v januarski številki celovškega lista Slovenska Bčela, Slovence pozival slovničar Anton Janežič. Za to ga je, skupaj s celovškim kaplanom Andrejem Einspeilerjem, navdušil škof Anton Martin Slomšek. Že pol leta pozneje, 27. julija istega leta, so koroški Slovenci sestavili oklic za novo knjižno društvo in ga razposlali na vse vetrove – ta dan praznujejo kot rojstni dan Društva sv. Mohorja, današnje Mohorjeve družbe.
Celjski škof Lipovšek: “Gradite na klasičnih oblikah oznanjevanja”
165-letnice ustanovitve prve slovenske knjižne založbe so se v ponedeljek, 29. avgusta, v Celju spomnili z mašo in akademijo. »Mohorjeva družba se uspešno vključuje v takoimenovano novo evangelizacijo, ki skupaj z elektronskimi mediji še vedno gradi na klasičnih oblikah in poteh oznanjevanja,« je dejal v nagovoru celjski škof Stanislav Lipovšek, ki je ob somaševanju duhovnikov, povezanih z Mohorjevo družbo, daroval mašo v Marijini cerkvi. V nagovoru je potegnil vzporednice z godovnjakom Janezom Krstnikom in delovanjem slavljenke. “Janez Krstnik je pripravljal pot Jezusu Kristusu s svojim preroškim vabilom : ‘Pripravite pot Gospodovo, izravnajte njegove steze …’. Ali ni vloga in poslanstvo Mohorjeve družbe v svojem bistvu prav v tem, da pripravlja pot Gospodovo in izravnava njegove steze?” je dejal škof in se zahvalil Bogu 165 letno delovanje v zvestobi poslanstvu in karizmi bl. škofa A.M.Slomška in ustanoviteljev. “Kot celjski škof, ki je po svoji službi tudi pokrovitelj celjske Mohorjeve družbe, priznam, da premalo naredim zanjo; sem pa Bogu hvaležen, vesel in ponosen, da jo imamo. Vsem sodelavkam in sodelavcem Mohorjeve družbe iskreno čestitam in se vam zahvaljujem, da se pogumno in uspešno soočate s težavno problematiko, v kateri se je znašla založniška dejavnost. In tu nam zopet prihaja naproti današnji godovnjak s svojim vabilom : “Pripravite pot Gospodovo, izravnavajte Gospodove steze. Ne bojte se, četudi se zdi, da ste kdaj, podobno kot Janez Krstnik, glas vpijočega v puščavi.”
Tanja Ozvatič: »Mohorjeva se odziva na izzive časa«
Na akademiji v dvorani celjskega Narodnega doma so se ozrli na skoraj dvesto letno zgodovino založbe, saj je blaženi škof Slomšek o potrebnosti založništva pisal in govoril že desetletje pred ustanovitvijo. »Mohorjani smo hvaležni za Slomškovo očetovsko skrb, s katero je snoval prvo slovensko založbo, in jo tudi zvesto podpiral – hkrati pa nam njegovo razmišljanje v vsakdanje delo nalaga veliko odgovornost,« je dejala na akademiji nova ravnateljica Mohorjeve družbe Tanja Ozvatič, ki se je s sovoditeljema prireditve Tadeji Petrovčič Jerina in Roku Ločniškarju ter igralcu Pavletu Ravnohribu, ki je posodil glas škofu Slomšku, sprehodila po zgodovini Mohorjeve založbe. S svojo neomajno zavezanostjo slovenstvu se založba že 165 odziva na izzive časa: leta 1919 se je zaradi nacističnih pritiskov iz Celovca preselila na Prevalje, 1927 pa v Celje, kjer ima sedež še danes. Ves čas je s knjižno hrano oskrbovala tudi Slovence v zamejstvu, ko to ni bilo več mogoče, pa sta v Celovcu in Gorici na novo zaživeli samostojni veji, ki sta prav tako odigrali in vse do danes ohranili odločilno vlogo na svojih območjih.
Več lahko preberete na druzina.si.
