»Prireditev ni nova,« je v uvodu v pogovorni večer, v torek, 7. januarja, dejal Milan Knep in spomnil na osem dvodnevnih forumov v Lovranu v obdobju 2005–2012. Po enoletnem zastoju je vzniknil prenovljeni Forum, z novim odborom, z novim konceptom in na novi lokaciji. Prvi večer, ki so ga naslovili Cerkev brez glave, sta uvedla p. Miran Špelič in Tone Hočevar, moderiral pa ga je Igor Škamperle. Po uvodni uri so se v polnem atriju SAZU-ja v pogovor med drugim vključili tudi Janko Kos, Pavle Rak, Gorazd Kocijančič, Igor Bahovec in drugi ter gostoma postavljali provokativna vprašanja …
Milan Knep: »Forum pomeni javni prostor«
»Forum, kot vemo, pomeni javni prostor. Odbor ima predvsem eno veliko željo, da bi s pogovornimi večeri v slovenski javni prostor prinesli novo spodbudo za več dialoga med nami. Sliši se preprosto, a če pomislimo najprej nase, kako nas bolj zanimajo zmage nad drugimi kot pogovor z njimi, hitro pridemo do streznjenja,« je v uvodu dejal Knep in dodal, da je naš javni prostor, vsaj tako pogosto čutimo, »nasičen s tekmovalnostjo in srditim medsebojnim obračunavanjem, ko se zaradi partikularnih interesov oblikujejo vedno nove nenačelne koalicije in nas pozivajo na boj vsakega z vsakim«.
S pogovornimi večeri želijo po besedah Knepa na eni strani mehčati ostrino vedno novih pojavov kulturnega boja in neproduktivne polarizacije, na drugi strani pa z zanimanjem za poglede drugega in drugačnega krepiti medsebojno zaupanje in ustvarjati ozračje sodelovanja. »Ti večeri naj bi nam pomagali krotiti strasti, ki nas ženejo v izumljanje ovir, na katerih naj bi se drugi spotaknili in padli. Potrpežljivo poslušanje naj bi nam pomagalo začutiti dobrohotne name drugega, da bi ga vsaj kdaj podprli in opogumili.«
Preambula nas vabi, da bi se tudi v prihodnje udeleževali pogovorov o bistvenih zadregah našega časa. Ena takih zadreg, namreč Cerkev na Slovenskem, ki je brez vidnega vodstva, brez vidne glave, je tema prvega pogovornega večera.
Igor Škamperle: »Smo zbor razmišljujočih ljudi«
Da namen foruma ni reševanje problemov v družbi na Slovenskem, je v uvodu dejal moderator večera Igor Škamperle. »Smo bolj zbor razmišljujočih ljudi in naš namen je, da pripravimo pogoje, pomagamo ustvariti pogoje, duhovne, kulturne, mišljenjske, psihološke, za lažje reševanje nekaterih problemov.« Škamperle je dejal, da je naslov večera Cerkev brez glave v prispodobi: »Cerkev seveda ima glavo, naslov je mišljen v navezavi na zadnje dogodke v Cerkvi na Slovenskem in odstopom dveh nadškofov. Predvsem pa razmisleku o vlogi škofa v sodobni družbi in pri nas v luči zadnjih dogodkov.«
P. Miran Špelič: »Hudo je, kadar se človeškim rečem pripisujejo božje in božje človeškim«
»Ni Cerkve brez škofa in ni škofa brez Cerkve,« je začel p. Miran Špelič, zato po njegovem o škofu ne moremo razmišljati brez pogleda na Cerkev in ne moremo imeti izdelanega mnenja o škofovski službi, če nimamo izdelanega jasnega pogleda tudi o Cerkvi. »Seveda govorim iz Cerkve, ker sem v Cerkvi. In Cerkev razumem kot Kristusovo skrivnostno telo. Zato Cerkev lahko v marsičem razumem ravno prek analogij s Kristusom,« je dejal p. Špelič. Razložil je, da ima Kristus dve naravi v eni osebi. »Če je Cerkev analogna s Kristusom, potem tudi v Cerkvi obstajata dvojnost in hkrati tudi enost. Cerkev ima izvor v Bogu samem, hkrati pa je to tudi povsem človeška ustanova. Kadar se vzame samo eno ali drugo, takrat smo na meji herezije. Če pozabimo in gledamo samo na enost ali dvojnost, spet zgrešimo. Kot moramo na Kristusa gledati z obeh narav in hkrati videti enost, ne pa razdeljenost dveh narav, tako je tudi pri Cerkvi: treba je videti njen božanski božji izvor, pa tudi človeško realnost, hkrati pa pri vsem tem enovitost,« je dejal p. Špelič in pristavil, da je hudo, kadar se stvari med seboj mešajo in se človeške reči obravnavajo kot božje in božje kot človeške.
Več lahko preberete v Družini.
