K. Bajt: Pri spravi od besed k dejanjem

zavod-svetega-stanislava-skofijska-klasicna-gimnazijaKomentar o okrogli mizi o totalitarizmih na Škofijski klasični gimnaziji

Gotovo je narodna sprava eden od pomembnejših pogojev za boljšo prihodnost Slovenije in Slovencev. Potreba po spravi je postala jasno dejstvo in tema, o kateri se govori vedno več. Sedaj je pomemben postopen prehod od besed k dejanjem.

Ena od organizacij, ki na tem področju orje ledino, je gotovo Študijski center za narodno spravo, katerega obširna dejavnost je dobro znana in mnogo pripomore k znanstvenemu obravnavanju zločinov in še posebej spravnega procesa. V torek, 11. marca, je tako na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu nad Ljubljano v organizaciji družbeno-političnega krožka dijakov “Škofijska strela” potekala okrogla miza o totalitarizmih z naslovom: “Ena država, en narod, en vodja”. Gosta sta bila dr. Andreja Valič Zver in mag. Renato Podbersič, ki sta z različnih pogledov predstavila totalitarizme 20. stoletja.

Nam mladim tema predstavlja veliko odgovornost in izziv, saj je naša naloga prevzeti pobudo in kar najbolje končati spravni proces. Rojeni smo namreč že v samostojni Sloveniji in večinoma nismo obremenjeni s sistemskim izkrivljanjem resnice, predvsem kar se tiče zgodovine. Zato je bilo predavanje zelo dobrodošlo in je odprlo nove poglede na vlogo Slovencev v 20. stoletju, v diskusiji pa smo se dotaknili tudi zelo zanimive teme o spravnem procesu z drugimi narodi, katerih pripadniki so bili po rokah Slovencev pomorjeni na naši zemlji. Odprlo se je veliko vprašanj, predvsem pa se je pokazalo, da je pomembno delo vsakega posameznika, njegovo zbiranje pričevanj družinskih članov z izkušnjo totalitarizma in tudi ohranjanje teh avtentičnih virov za prihodnje generacije. Dijaki Škofijske klasične gimnazije imamo dolžnost, da govorimo o zločinih totalitarizmov, saj je bil Zavod sv. Stanislava taborišče v dveh totalitarnih sistemih in ta zavest nas mora usmerjati k še bolj zavzetemu osebnemu delu za spravo med vsemi in za vse, predvsem pa za prihodnje rodove.

Krištof Bajt