Judežev novec

71

„Ob 100. obletnici rojstva partizana, vojaškega stratega in narodnega heroja Franca Rozmana – Staneta je Slovenija izdala spominski kovanec nominalne vrednosti dveh evrov z njegovo podobo. Skovanih je milijon kovancev, ki so že v obtoku in bodo krožili tudi po Evropi, saj ne gre za zbirateljske ampak spominske kovance.“ Tako pravi suhoparna novica, ki smo jo v medijih zasledili te dni. Morda bo kdo zamahnil z roko in rekel, saj gre samo za novec, nič tragičnega. A ni tako preprosto. V resnici gre za mnogo več, kot zgolj za numizmatiko.

Simbolna vrednost nekega dogodka

Letos praznujemo 20 letnico slovenske samostojnosti. Leta 1991 smo prvič v svoji zgodovini zaživeli samostojno, postali smo gospodarji na svojem. Brez dvoma gre za največji dosežek slovenske zgodovine, njen zenit. Ob tem smo za nekaj časa ob stran porinili tudi tisto, kar nas deli. Enotno, skorajda v en glas, smo se na plebiscitu odločili ZA. Ko je čez noč zapokalo in so se na ulicah pojavili tanki, se nismo predali, še več, odločeni smo bili braniti novo državo. Ker smo bili enotni in prepričani, da imamo prav, smo jo ubranili.

Če obstaja lista primernih dogodkov, ki bi jih bilo mogoče obeležiti na evrskem kovancu, je zgoraj opisani, daleč na prvem mestu. Ima globok simbolični pomen, predstavlja našo mlado državo, poudarja enotnost, ki nam je vzor, prikazuje tisto kar nas druži, tisto s čimer se lahko vsi identificiramo. Levi in desni!

Nelagodje ob osamosvojitvenih temah

Da pa so pri nas tudi taki, ki tako ne čutijo, postaja vse bolj jasno. Osamosvojitev je zanje breme in njeno poudarjanje je le »zaslugarsko prerivanje«, zato so 20-letnici samostojnosti prilepili še 70-letnico Osvobodilne fronte. To se jim je zdelo prav, ker zaslug za samostojnost nimajo, ali pa jih vsaj nimajo dovolj, zato so morali njen pomen zmanjšati, kolikor se le da. To bolj ali manj prikrito počnejo že ves čas, odkar so na oblasti, zadnje mesece pa odkrito, brezsramno in vsem na očeh.

Pri tem prednjači naš svetovljanski predsednik, ki je morda iz belega sveta prinesel svoje manire, nikakor pa se tam ni navzel duha svobode. Deluje namreč še vedno tako kot kak politkomisar Centralnega komiteja, v skladu z Orwelovo tezo, da »kdor nadzoruje preteklost, nadzoruje prihodnost. Kdor pa nadzoruje sedanjost, nadzoruje preteklost.«

Prvorazredni naši

Verjetno se je vse začelo z njegovo izjavo o drugorazrednih temah, ko na praznik žena ni hotel govoriti od odkritju množičnega grobišča v Hudi jami. Kasneje se je nesrečno zagovarjal, da je bil narobe razumljen. Morda je bil, vendar mi dopustite dvom, kajti stvari gredo naprej v isti smeri. Nadaljevalo se je namreč z njegovim odlikovanjem šefa nekdanje tajne policije Tomaža Ertla. Ta je bil na čelu službe, ki je v imenu prosule ideologije, dokazano kršila človekove pravice. In tu ne gre več za pomoto, saj je predsednik pred kratkim dejal, da bi Ertla odlikoval še enkrat.

Potem postane jasno tudi, zakaj je sodnik Branko Masleša, ki se je navduševal nad ostrostrelskimi sposobnostmi jugoslovanskih graničarjev, postal predsednik vrhovnega sodišča in zakaj bo Zvonko Fišer, ki je tožil duhovnika, ker sta postavila križ pred brezno na Lajšah, kjer ležijo nedolžne partizanske žrtve, najverjetneje postal generalni državni tožilec.

Selektivnost zgodovinskih dejstev

Da bo šla bitka za interpretacijo zgodovine naprej, je postalo jasno že ob poimenovanju ljubljanske vpadnice po diktatorju Titu. Ta je odgovoren za povojne poboje, kar je benevolentno priznal celo predsednik Zveze borcev Stanovnik. Zamolčal pa je, da je Broz leta dušil tudi demokratične procese v nekdanji državi, sam pa živel kot kak arabski šejk v nepopisnem razkošju, daleč od idealov komunizma in socializma, na katera je prisegal.

O tem obdobju in pa o partizanih se danes v Sloveniji ne sme reči nič slabega ali kritičnega, ne da bi bil označen za klerofašista. Iskrena želja po pokopu umrlih se takoj prepozna kot »nabiranje političnih točk« in »kopanje po kosteh«. Še več, izgubiš lahko tudi zaposlitev vodje službe za vojna grobišča, ker si preveč prizadevaš za preiskavo novoodkritega množičnega grobišča, ki so ga povzročili partizani. V marcu 2011 pomočnikom ravnateljev na strokovnem srečanju, namesto o slovenski samostojnosti, predavajo o ustanovitvi Osvobodilne fronte. Pri nas le 9 % dijakov ve, kdo je vodil prvo osamosvojitveno vlado. Naši dijaki do zdaj niso pisali niti ena maturitetne naloge, ki bi obravnavala čas slovenskega osamosvajanja, zato pa še vedno vedo, koliko je bilo okupatorjevih ofenziv in kaj se je zgodilo v bosanskem Jajcu.

Kulturni boj na nož

Franc Rozman Stane na kovancu za dva evra je torej znak, da se kulturni boj zaostruje. Kaže brutalno nepripravljenost aktualne oblasti po dialogu. Vse zgoraj omenjene odločitve so bile namreč sprejete s preglasovanjem, tako rekoč zanalašč. Tudi za eno ni bilo širšega družbenega konsenza. Namesto, da bi skušali poiskati sprejemljivejše rešitve za širši krog, trmasto vztrajajo na “kulturnobojnih” okopih. Ali mislite, da se zdajšnja Titova cesta ne bi mogla imenovati kako drugače? Naprimer Cesta slovenske osamosvojitve (namenoma nisem zapisal Demosa), pa bi bilo vsem (veliki večini) prav? In ali res nimamo nobenega sodnika, ki ne bi bil kompromitiran z dejanji iz preteklosti, da bi lahko postal bolj verodostojen varuh pravice? V luči vsega zapisanega, je novec s podobo partizana na evrskem kovancu bolj znamenje izdaje svojih državljanov ter njihovih demokratičnih in kulturnih načel, kot pa promocija in uveljavitev Slovenije v Evropi.

Foto: Jože Bartolj

71 KOMENTARJI

  1. Ob drugem članku že teče diskusija o primernosti slovenskega evropskega kovanca. Lik partizanskega vojaškega poveljnika Rozmana ne simbolizira Slovenije. Petokraka, ki na kovancu ne more biti rdeča pa še manj!Partizani so imeli za cilj revolucijo in prevzem oblasti. Ta bi naj bila in je dejansko vsaj tri leta obstajala, kot sovjetska oblast. Ti cilji so bili tudi jasno izraženi, vendar so jih vrli slovenski partijski voditelji morali spraviti v bunker takrat, ko se je njihov gospodar Tito sprl s Stalinom in je šel na svoje, s seboj pa je popeljal večino slovenskih partijskih hlapcev, le tistih onkraj meje ni mogel. Te pa so on in njegovi slovenski vazali anatemizirali.
    S tem nesrečnim novcem nam je oblast jasno pokazala, da si Slovenci svoje države ne zaslužimo in da so naši južni bratje imeli prav, ko so nas proglasili za konjušarje. Takrat, ker smo se z nimi začasno sprli, smo bili “bečki”, sedaj smo zreli že za kakšne druge konjušarje, morda moskovske.
    Upam, da bo naš zvesti komentator Carlos Contreras dobil iz centrale domačo nalogo in bo tudi tej repliki oponiral.

  2. Pa še nekaj dodatka. Žalostno je da sedanja vladajoča vrhuška Evropi predlaga simbole, ki niso simboli nove slovenske države, kar partiznaski vojaški poveljnik ni in ne more biti. Ob rdeči zvezdi celo ne. Tudi za Evropo je to verjetno zelo nenevadno in bomo na ta način izpadli čudaki.
    Njabolj žalostno pa je to, da oblast zavestno provocira in se norčuje iz vseh tistih, ki so trpeli zaradi rdeče zvezde, bili osiromašeni zaradi pobitih svojcev, zaradi preganjanja, izgube premoženja in marsikdo tudi zaradi izgube domovine.
    Takšne provokacije niso potrebne in razdvajajo že tako in tako maloštevilčni narod.
    Ob tem državljani drugega reda zaman pričakujejo intervencijo vzvišenega in neodgovornega predsednika Tuerka, ki je kuriozum, kakršnega evropska demokracija ne pozna.

  3. Upam, da bodo Slovenci vse zgoraj našteto plačali za poldrugo leto,(volitve).
    Če ne bodo, nas pa samo Bog še lahko reši!!!

  4. Zanimivo, da se na Časniku niste mogli izogniti blatenju legendarnega komandanta. Zanimivo je predvsem postavljanje v kontekst siceršnjega političnega dogajanja in hkratno očitnje kultunega boja (!!!).

    “Da pa so pri nas tudi taki, ki tako ne čutijo, postaja vse bolj jasno. Osamosvojitev je zanje breme in njeno poudarjanje je le »zaslugarsko prerivanje«, zato so 20-letnici samostojnosti prilepili še 70-letnico Osvobodilne fronte. To se jim je zdelo prav, ker zaslug za samostojnost nimajo, ali pa jih vsaj nimajo dovolj, zato so morali njen pomen zmanjšati, kolikor se le da. ”

    Zaslugarsko preprivanje? Če ne gre za to, čemu potem šteješ zasluge in jih očitaš, da jih nekateri nimajo (čeprav takšna poenostavljena gledanja itak ne pijejo vode, ker se zgodovina ni začela z nastopom DEMOSOVE vlade).

    “Da bo šla bitka za interpretacijo zgodovine naprej, je postalo jasno že ob poimenovanju ljubljanske vpadnice po diktatorju Titu. ”

    Kaj si Ljubljančani o tem mislijo so pokazale ankete in navsezadnje tudi županske volitve.

    “Iskrena želja po pokopu umrlih se takoj prepozna kot »nabiranje političnih točk« in »kopanje po kosteh«. ”

    Ni problem iskrena želja po pokopu, problem so vsi stranski pojavi ter boj za rehabilitcijo kolaboracije, ki temu sledijo in ki iskreno željo žal napravijo za neiskreno. Pa ne mi trditi, da slikanje politikov v Hudi jami ni boj z politične točke in da je to pietetno dejanje. Potem imava očitno precej drugačne kriterije.

    Kar se tiče kulturnega boja: si prepričan, da vanj ni možno prišteti tudi tvojih zapisov? Je pri nas mogoče o partizanstvu ter NOB reči kaj pozitivnega, ne da bi se te označilo za komunajzarja ali zagovornik propadlih vrednot?

    “Pri nas le 9 % dijakov ve, kdo je vodil prvo osamosvojitveno vlado. Naši dijaki do zdaj niso pisali niti ena maturitetne naloge, ki bi obravnavala čas slovenskega osamosvajanja, zato pa še vedno vedo, koliko je bilo okupatorjevih ofenziv in kaj se je zgodilo v bosanskem Jajcu”

    Ne vem sicer, odkod črpaš podatke, koliko vedo dijaki o okupatorjevih ofenzivah. Sam nekako dvomim, da bi današnji dijaki ne vem kako podrobno poznali okupatorjeve ofenizive (glede na to, da si tudi sam moram stvari vedno znova pogledati v literaturi okrog podrobnosti, pa sem hodil v šolo v nekih drugih časih). Verjetno večina dijjakov ne pozna tudi podrobnosti bitke v Ardenih ali pa izkrcanja v Severni Afriki. Se pa strinjam, da bi seveda ozaveščenost dijakov v vseh pogledih bilo treba izboljšati.

  5. Zelo dober članek. To (da se tak kovanec kuje okoli 20. obletnice osamosvojitve) je dimenzija, o kateri sploh nisem razmišljal. Hvala! Zdaj se bom spet lahko sekiral o naši realnosti, ki si jo dolgo nisem hotel priznati.

  6. RX, v članku nisem nikjer zasledil blatenja legendarnega komandanta.

    Imate prav – učenci vedo o zgodovini zelo malo, tako o osamosvojitvi kot tudi o NOB in o drugih vojnah. Pa ne le učenci, tudi nekateri vodilni politiki. Se spomnite soočenja na RTV pred volitvami 2008?

    Ankete Ljubljančanov? Veste, kakšno raziskavo bi jaz rad enkrat videl? Kaj natančno je imela večina Slovencev v mislih, ko smo se na plebiscitu odločali za samostojnost. Čedalje bolj sem prepričan, da ne tega, kar sem imel v mislih jaz (kaj sem imel v mislih jaz sem menda že nekje napisal).

    Vaše razmišljanje je legitimno in dober prispevek k razpravi, tako kot razmišljanje avtorja članka, moje razmišljanje in ostalih sodelujočih. TO pa ni zasluga Tita in komandanta Staneta, pač pa določenega dogajanja (kot je našo osamosvojitev slikovito opisala Danica Simšič kot županja Ljubljane) pred 20 leti.

  7. “Kasneje se je nesrečno zagovarjal, da je bil narobe razumljen”

    Nesrečno? Nesrečno je to neprestano ponavljanje povsem iz konteksta vzetih besed predsednika v najbolj zavržene namene. Že naslednji stavek ali dva po tej “drugorazrednosti” spremeni vse.

    Ampak desnica to “drugorazrednost” ponavlja kot da bi bila uslojena do konca.

    Bo že bog poplačal te manipulacije v višje cilje, kne?

  8. “RX, v članku nisem nikjer zasledil blatenja legendarnega komandanta.”

    Janez, si prebral zadnji stavek? Če je torej posvetitev novca komandantu Stanetu izdaja…

    “Ankete Ljubljančanov? Veste, kakšno raziskavo bi jaz rad enkrat videl? Kaj natančno je imela večina Slovencev v mislih, ko smo se na plebiscitu odločali za samostojnost. Čedalje bolj sem prepričan, da ne tega, kar sem imel v mislih jaz (kaj sem imel v mislih jaz sem menda že nekje napisal).”

    Lastna država in domovina sta kot zakon: v dobrem in slabem. Verjetno pa večina ni mislila kaj dosti, takrat je pač bilo “slovenstvo” v prvem planu. Predvsem pa se večina ni zavedala (kamor štejem pripadnike vseh političnih opcij brez izjeme), da “socialistično” delovanje v kapitalističnem sistemu ne bo dalo dobrih rezultatov.

  9. Gospod RX, ko omenjate kolaboracijo – ali imate s tem v mislih kolaboracijo Stalina in Hitlerja (pakt njunih zunanjih ministrov) ali kolaboracijo Partizanov z Italijani (primer Grčarice)?

  10. Spoštovani analitik, lahko pa tudi kolaboracijo v Münchnu, kjer so Adolfu prepustili Češkoslovaško ali pa britanske poskuse za podpis pomorskega sporazuma s Hitlerjem. Kar se Grčaric tiče, pa imate seveda problem datumov, mar ne?

  11. Leta 1980 sem kot 16 letni mulc vstopil v TO – ker se mi je to zdelo frajersko.
    Leta 1981 sem zaradi tega v srednji šoli ponavljal letnik, le da takrat še nisem vedel, da je za to kriva TO (kratko pojasnilo: padel sem iz slovenščine, učiteljica slovenščine je bila žena visokega oficirja JNA …, s slovenščino nisem imel nikoli težav, na maturi sem bil ocenjen s 5).
    Leta 1990 sem še vedno bil pripadnik TO, čeprav sem v vmesnem času odslužil svoj dolg bivši domovini v enotah JNA. Božič tega leta je bil eden najlepših!
    Leta 1991 sem kot pripadnik TO na SV meji Slovenije med vsem drugim prestrašenim Avstrijcem pojasnjeval, da jih Slovenci ne bomo napadli. Na mejo sem šel prostovoljno. Takrat nisem vedel, kdaj se bom vrnil domov, vedel pa sem, da imam samo en dom.
    In kje je bil ves ta čas Franc Rozman Stane? Nikakor se ga ne morem spomnit …

  12. rx, tudi ti zgleda nisi sposoben prebrati do konca
    “Če je torej posvetitev novca komandantu Stanetu izdaja…”
    Za temi tremi pikacami je bilo namreč še kar nekaj teksta.
    Poveličevanje partizanskega junaka, ki se je boril za osvoboditev (za kar mu vsaka čast) IN za nasilen prevezem oblasti (kar mu ni ravno v čast), JE izdaja demokratičnih načel. Ne glede na to, kaj boš odgovoril.

  13. Za komunajzerje, kot je rx ali bah, je itak vsaka kritika komunajzerjev, partizanstva in vse, kar dela desnica v smeri pokopa teh ljudi, samo nabiranje točk.

    Ko se pa Stanovnik dere, ko lažnivi Türk blati žrtve in podobno, pa ni nabiranje točk.

    Če bi se lažnivi Türk OPRAVIČIL za drugorazrednost, mu nihče ne bi mogel očitati ničesar. Tako pa se je precej neprepričljivo izmotaval. Tako se ga bo ta drugorazrednost držala do konca.

  14. Tomy, konkretno je pisale “izdaje državljanov in njihovih demokratičnih načel”, kar je glede na trhle argumente uporabljene v članku precej huda kvalifikacija. Vsi rdeče armejci so se proti okupatorju borili pod Stalinom, torej posledično tudi za njegovo preživetje ter ohranitev režima. Je torej po teh kriterijih npr. posvetitev novčiča ali kakšnega drugega obeležja npr. Valentini Grizodubovi ali Vasiliju Čujkovu, izdaja demokratičnih načel?

  15. Iz komentarjev je razvidno, da gre za razdvojene komentatorje, ti pa so del volilnega telesa in pred vsem del naroda, ki je razdvojen. Razdvojenemu narodu dati kot za glodanje, ki ga bo še bolj razdvojila je prvovrstni cinizem. To pa ravno počne sedanja kolaicija z bogato komunističnoi preteklostjo, in z dvoglavim orlom na čelu, Tuerkom in Kučanom.
    Če se narod ne prepira o Trubarju in Prešernu, pa Cankarju, pa Stefanu in še mnogih drugih Slovencih, ki so gradili temelje Slovenstva in končno tudi naše države, je politično sporno in umazano umeščati simbole, ki nas razdvajajo celo v mednarodno okolje.
    V svoji oholosti in domišljavosti takšni razdvajajo narod, mali prduleki, kot je Carlos Contreras in njemu podobni pa bevskajo in vidijo v upravičenem nezadovoljstvu dela naroda izdajalce, kolaborante in še marsikaj.
    Človek je lahko resno zaskrbljen in se sprašuje, ali je Slovenija res demokratična država?

  16. Ali bi bila posvetitev ulice Škofu Rožmanu, ki je tedensko hodil Italijanom prosit za zaprte, tudi za komuniste (Tone Tomšič), izdaja demokratičnih načel? Ali bi bilo poimenovanje ulice po banu Natlačnu, ki se je pri okupatorjih trudil, da bi bilo za civiliste najbolje in je takoj po prihodu fašistov uničil (je bil to on?) spisek komunistov, ker se je bal, da ga bodo dobili Italijani, izdaja demokratičnih načel? Ali bi bilo poimenovanje ulice po Angeli Vode, ki je pred vojno agitirala proti obstoječemu gospodarskemu sistemu, po vojni pa so jo njeni včerajšnji tovariši zaradi svobodomiselnosti zaprli, izdaja demokratičnih načel?

  17. Neizogbino je pa tudi naslenje.

    Ddejstva o množičnih grobiščih, zločinih partizanov in komunistov, če je komu všeč ali pa ne, pomenijo madež za partizane/komuniste in dodatno olajševalno okoliščino za domobrance.

    Problem je v tem, da bi nekateri radi še naprej ohranjali brezmadežen mit o brezmadežnih partizanih in komunistih, ter o popolnoma grdih domobrancih.

    Tako stanje pa je ob vseh dejstvih nemogoče. Tisti, ki se pa branijo tega, pa partizanščini delajo še dodatno škodo. Če bi ločili partizanščino in revolucijo in si dovolili obsoditi revolucijo, bi naredili tistim partizanom, ki so se res pošteno borili za svobodo, uslugo.

  18. EU je obsodila komunizem, zato je komunistični simbol na kovancu res velika sramota za Slovenijo.

  19. Ančka, partizanov se ne da ločiti od revolucije, tako kot se domobrancev ne da ločiti od kolaboracije. Žal.

  20. Se opravičujem: in ne enih ne drugih se ne da ločiti od njihovih zločinov nad neoboroženim prebivalstvom, za katere se ni ne ena ne druga stran opravičila, ko je bil čas za to – domobranci bi se morali med vojno, pa se niso, partizani bi se morali kadarkoli med 1945 do 1990, pa se tudi niso.

  21. Drži Janez. Tako na partizansko zavezniški kot tudi na kolaborantsko okupatorski lahko najdemo dobre stvari, pa tudi slabe. Ko se pa vse to pokrajša pa pač ostane kdo se je boril proti okupatorju ter kdo je z njim sodeloval. Slovensko situacijo se lahko aplicira na celotno Evropo. Zavezniška zmaga nad Hitlerjem (žali bog, tudi z bistvenim prispevkom Rdeče “stalinove” armade) pa upam, da se tudi v Sloveniji še vedno dojema kot nekaj pozitivnega.

  22. rx170 je očitno našel eno malenkost, kjer je morda škof Rožman celo pozabil pomagati, pa poskuša to pokazati kot pravilo.

  23. Naslednji narodni heroji za ovekovečitev na kovancih – naj Evropa spozna naše velejunake in osupne. Vsi imenovani so za to, da so postali udarna pest kompartije, deponirali svojo vest in človečnost: vsekakor heroj Ivan Maček – Matija, heroj Zdenka Armić-Kidrič, heroj Franc Stadler-Pepe, pa še zamolčana junaka borbe za našo današnjo stvarnost, Peter Cefuta – Gad in Puklasti Miha.

  24. Ta zadeva je res tragikomična. Od simbolov od ulic do denarja pa do posatvljanja ključnih kadrov na ključne položaje pravosdne veje oblasti , kaže na veliko mentalno stisko trenutne oblasti. V 70 letih njihove prevlade se ne morejo pohvaliti z nobeno drugo strvarjo, vse kar so naredili, se jim je sesulo. Verjetno upajo, da bodo ohranili mit o partizanstvu naslednjih 600 let, da se bodo poravnali s Srbi, ki opevajo kosovsko bitko.
    Časi so drugačni in na ta partizanski pogon država ne bo mogla dolgo voziti.

  25. RX, glede na ta filmček bi potem trdili, da je bil Tone Tomšič prvi vaški stražar, ne? Žal mi je, ne zdi se mi prepričljivo.

  26. rx170, ko se vse to pokrajša, ostane še vedno zločinska komunistična revolucija, ki je bila vzrok za kolaboracijo.

    Zato se morajo komunisti opravičiti za revolucijo in vse njene posledice.

  27. Oddaja je zelo pristranska, ker je že novinarka pristranska in komentira izrazito enostransko.

  28. Gospod Bartolj in ostali klerikalci si očitno želite, da bi se izdajali spominski kovanci z liki Tomaža Hrena, Antona Mahniča, Gregorija Rožmana in Leona Rupnika, a ne?
    Glede osamosvojitve pa naslednje: o tem, ali je bila osamosvojitev strateško smiselna odločitev, bo mogoče soditi šele čez nekaj desetletij. Nikjer ni rečeno, da ne bo Evropa vnovič zdrsnila v vrtinec starih nacionalizmov in rivalstva med veliki silami. V tem primeru si bo morala mala Slovenija spet iskati zaščito in pomoč, bržkone vnovič pri (jugo)slovanskih sorodnikih …

  29. Florjan je lepo pokazal, koliko mu pomeni osamosvojitev. Zato tudi podpira komunističnega zločinca na kovancu.

    Osamosvojitev Slovenije je bila dobra stvar in blatenje osamosvojiteljev in osamosvojitve bi morali strogo kaznovati. Nasprotnike pa proglasiti za izdajalce.

  30. Moje mnenje je naslednje. Lik Komandanta Staneta je tako močan, da ga ni škofa ali nadškofa, da bi ga model očrniti. Ker gre za Euro kovance, osebnost ne more biti sporna, saj jih drugače ne bi proizvedli. Blatenje NOB je že enih 20 let projekt predvsem rimokatoliške sekte, ki tako poskuša vnesti razdor v narod, med svojimi pripadniki in tistimi, ki to niso. In Jože Bartolj je, če se smem tako izraziti, a nihče ne more oporekati, propagandist rimokatoliške sekte. Hotena sprtost znotraj slovenskega naroda, za katero si prizadeva rimokatoliška sekta, pa nikakor en more biti predmet evropskih vsebin. Ker če bi bil, kovanca gotovo ne bi proizvedli.

  31. Komunajzerji so rekrutirali še dodatne propagandiste.

    Če je edina alternativa komunajzerskemu enoumju to, čemur pravimo razdor v narodu, pa je razdor v narodu že boljše od komunajzerskega enoumja.

  32. Točno tako Maja! Pravi in izvorni izdajalci slovenskega naroda so pripadniki rimskokatoliške sekte od zločinskega frankovsko-vatikanskega kolaboranta Valjhuna v 8. stoletju naprej. Kontinuiteta izdajalcev in pokornih slug tujim silam je jasna in nepretrgana do današnjih dni: škof Hren, Janez Bleiweis, Jovan Vesel Koseski, škof Mahnič, škof Rožman, Leon Rupnik, Lojze Peterle, Jože Pučnik, Janez Janša, kardinal Rode.

  33. Florjan spet laže.

    Pravi izvorni izdajalci slovenskega naroda, so komunajzerji, ki so Slovenščino spravili v zaostalo državo in revščino.

    In zdaj blatijo slovensko osamosvojitev, ker bi še naprej radi, da bi bili hlapci Srbom.

  34. Ančka, pustite Florjana in Majo. Tukaj smo običajno vajeni malo boljših komentarjev, ki so vsaj argumentirani, pa čeprav so recimo od nasprotne politične strani. Njuni komentarji pa so tako abotni, da se jima sploh ne splača odgovarjati.

  35. ŠE ena klofuta demokraciji ! Propadli pek iz Pirnič, ki se

    je “mesarstva ” priučil kar v španski držaljanski vojni !

    Njegovim, mnogim porazom, izgubam v vojni , je botrovalo nevešče

    vodenje bitk ! Kot pravi komunist, “vojskovodja ” je vedno našel

    opravičilo za svoje vojaške neuspehe, s pretvezo, “nekdo nas je

    izdal ” ! Tako je porezal ali dal porezati pet članski družini ČARE

    vratove , čeprav je njegov borec trdil, do sedaj .: “NEMCI so našo

    kolono videli, pri belem dnevu, iz opazovalnic in udarili po nas “!

    STANETOVO PEHANJE ZA SAMOSTOJNO, SLOVENSKO VOJSKO, JE BILO REDKO ,

    SEPARATNO NAPREZANJE, OB OSTALIH JANIČARJIH IN SRBSKIH KOMANDANTIH

    IN NE ODTEHTA , TISTEGA ZLA, KI GA JE S SVOJIM SLABIM VODENJEM

    BOJEV //VELIKE IZGUBE //, PA TUDI NEUSMILJENO RAVNANJE NJEGOVIH

    ENOT DO CIVILNEGA PREBIVALSTVA , POŽIGI VASI ITD…

  36. Tovariš APM, besedo “prdulek” sem nazadnje slišal v drugem razredu osnovne šole. Očitno gre nekaterim na jesen življenja že močno na otročje … 😉

  37. Zakaj pa ni RKC med 2. svetovno vojno na Slovenskem organizirala upora zoper okupatorja, če je (bila) tako domoljubna, kot klerikalci vztrajno trdite, da je (bila)?

  38. To se sprašujem tudi sam. Čeprav, dragi Florjan, bodimo pravični in povejmo: ne RKC, pač pa ljubljanska škofija, torej škof Rožman in njegovi klerofašistični prišepetovalci. Tisti, ki so že pred vojno z občudovanjem zrli v Španijo, Portugalsko, predanšlusko Avstrijo ter delno tudi v fašistično Italijo. Ter si domišljali, kako bo mala Slovenija postala center svetovnega antikomunizma. In da ne bo pomote, za vojaško kolaboracijo žegna iz Vatikana ni bilo. Kar nam verjetno tudi pojasni, zakaj škof Rožman ne bo nikdar blaženi …

  39. Carlos, cela RKC je bila v 20. in 30. letih precej klerofašistično usmerjena, seveda pa so bile razlike med posameznimi državami in celo škofijami znotraj njih precejšnje. To je bilo obdobje t. i. katoliškega korporativizma, torej politično-ekonomskega koncepta, ki je težil k preseganju razrednega boja in vzpostavitvi domnevno harmonične družbe, seveda v skladu z načeli katoliške doktrine. Dogmatični okvir je bil podan že s papeško encikliko Rerum novarum iz konca 19. stoletja.
    Slovenski klerikalci so seveda sporočila in navodila, ki so prihajala iz Vatikana, interpretirali z značilnim slovenceljskim fanatizmom in miselno omejenostjo. Leta 1945 so doživeli krvav fiasko svojih obsesij: za to, kar se jim je zgodilo, naj se zahvalijo kar svojim “duhovnim pastirjem”, začenši z Mahničem, pa Ehrlichom, Jegličem, Rožmanom itd.

  40. Kaj se tako kregate okrog teh novcev? še malo in nihče več ne bo vedel za evro. Izvedel sem namreč, da bomo kmalu dobili novo valuto thaler.

    1 thaler = 100.000 evrov

    😀

  41. Carlos Contreras, prečitajte komentarje od mojega naprej do sem in če ste vsaj malo pošteni, boste ugotovili, da imam prav, ko vas postavljam ponovno v 2. razred ( upam osnovne šole).

  42. Čakaj no, Florjan, tale je pa malo preveč bosa. Da bi bili po vojni pobiti kar sami krivi, da so bili pobiti? Po tej logiki lahko sklepamo, da so tudi muslimani v Srebrenici bili pobiti zaradi lastne krivde. Se pravi, da je že moral biti kakšen razlog, da jih je Karadžić dal pospraviti. Si predstavljaš, da bi na tak način kdo opravičeval nacistični pokol Judov? Navsezadnje, med drugo svetovno vojno smo na slovenskih tleh imeli revolucijo in posledično državljansko vojno. Od tistih, ki so se znašli v španoviji z okupatorjem, je le manjši del kolaboriral prostovoljno in tiste res obsojam. Ampak poboji sploh niso bili zaradi okupacije, pač pa zato, ker je bilo “treba” genocidno obračunati z razrednimi sovražniki. Po drugi strani pa je bilo v cerkvenem vrhu precej zelotov, ki so naredili veliko škode.

  43. Kolaboracija je, če so po celem letu terorizma – pobijanja neoboroženih mož, starcev, otrok, (nosečih) žena, celih družin – skupina ljudi zateče k edini oblasti – italijanski zasedbeni – po orožje, da bi sami branili domove . . . Več kot tisoč ljudi je bilo brutalno pobitih, preden se ustanovi prva vaška straža!
    Komur ne zadošča Skriti spomin Angele Vodetove, naj (pre)bere še kaj, vsaj revijo Zaveza . . .
    Agitprop še funkcionira. Gradi na nekajdesetletni indoktrinaciji, prepranih možganih! Boljševistična propaganda je prepričala celo izbrane evropske intelektualce – beri Druga življenja!
    In naši so se učili pri Rusih – in na tečajih v Moskvi ter potem na praksi v Španiji začutili s-last absolutne ob-lasti! Pridružili so se jim tudi idealisti (tudi moji sorodniki)in bili zlorabljeni na žrtveniku
    oblasti “delavskega razreda”, ki nam spet vlada . . .
    “Po njih delih jih boste spoznali” – in jih (s)pozna(v)amo! Kolaboranti pa – udarniško – vzgajajo v slovenskem duhu že četrti rod, po tem, ko je nekaterim uspelo uiti pred “svobodo”!

  44. Tovariš Turd, sam zelo rad prebiram Zavezo. Če ne drugega, pa zato, ker se izjemno zabavam ob političnih analizah Justina Stanovnika. A glej čudo, vsemu navkljub se moje mnenje ni kaj dosti spremenilo …

  45. Da malce razbijem to duhamorno debato, kjer prepričani prepričujemo prepričane o prepričanem.

    🙂

    Brigade s hribov so se vsule kakor plaz,
    pogumni njih korak nikjer več ne zastane.
    Za naš pravični boj, sovražniku v poraz
    je borcem dala vsaka naša vas,
    na čelu vseh je v boj hitel tovariš Stane.

    Je že nasilnik na telesu našem stal,
    globoko nade vse bile so zakopane.
    Le naj slovenski rod s ujetim puntom vstal
    in z lastno silo novo vojsko zbral,
    pognal v naskok se z nami je tovariš Stane.

    Zastave vojne, počastite mu spomin,
    potem zvihrajte v boj z armado do Ljubljane!
    In ves slovenski rod, hvaležno posveti
    junakom svojim naj slavi, časti,
    od zmag do zmag nas vodil je tovariš Stane

  46. oh ta poezija pa skoraj dosega tisto:

    V parku so topoli redki mad njimi veliki so presledki:)

  47. rx 170- ta pesem se je pela in prepevala in Stane je bil heroj in partizani osvoboditelji. Nad vso to idilo pa je bdela partija s svojo neustrašno policijo UDBO, ki je najstrožje kaznovala vse, ki niso verjeli v mite o komandantu in njegovi neustrašni partizanski vojski. Dane je to drugače. Ljudi niti partija, niti UDBA ne moreta več prisiliti, da verjamejo izključno zgodovini zmagovalcev, temveč verjamjo tudi številnim dokazom, ki pričajo o grozodejstvih, ki so jih počeli ti junaki že med vojno , ki so se ukvarjali celo z neko nasilno revolucijo, ki je izbruhnila v svoji najbolj “bleščeči” obliki po vojni, ko je približno polovica naroda postala žrtev podivjanih revolucionarjev. Žalostno je to, da potomci teh podivjancev danes zasedajo vodilne položaje v državi in ščitijo svoje “herojske” straše. Takšni kot si ti pa jim pomagajo, v kolikor niso sami potomci te zločinske klike.
    Nič ne bi bilo narobe, če bi svoje občutke nosili v sebi in ne bi provocirali. Predlog za izdajo kovanca z likom Rozmana, ki ga ščiti peterokraka zvezda, pa je provokacija, ki razdvaja Slovence in kar je ogabno pri vsem tem pa je to, da provokatorji kažejo svojo ošabnost, češ, kaj nam pa morete. Žal to odobrava predednik Tuerk, ki bi moral biti pomirjevalec, je pa eden največjih podžigalcev slovenske razdvojenosti.
    Če ni bilo mogoče do sedaj, bo že kmalu prišel čas, ko bo tudi v Sloveniji možno obsoditi te zločine in takrat boste vsi, ki sedaj trobite neumnosti utihnili, ker bo zločin postal zločin, zločinci pa zločinci. Tisoči Slovencev se namreč niso sami pobili, sami razlastili, sami prišli ob domovino, bili zaničevani in prikrajšani za marsikaj, kar si je zločinska tolpa revolucionarjev privoščila. Vse to je dokumentirano in prihaja na dan.

Comments are closed.