Jubilejna Draga vabi!

2

DR15Od 28. do 30. avgusta na Opčinah

“Draga ni izčrpala svojega poslanstva, namena in naloge”, je dejal Sergij Pahor, predsednik Društva slovenskih izobražencev, ko je v četrtek, 23. julija, predstavil jubilejno, petdeseto izvedbo Študijskih dni Draga, ki bo od petka, 28., do nedelje, 30. avgusta v Parku Finžgarjevega doma na Opčinah (Dunajska cesta 35).

“Živimo v informacijski družbi oziroma družbi znanja, ki Drago zahteva”, je ob isti priložnosti dejal Jernej Šček, ko je predstavil sobotni program debatnega foruma, ki bo posvečen mlajšim intelektualnim in umetniškim silam naše narodne skupnosti.

Citata dejansko kažeta na miselno interakcijo predstavnikov sicer zelo različnih generacij, kar gotovo napoveduje Dragi jasno in trdno prihodnost.

Polstoletna zgodovina Študijskih dni je bila res bogata: “Sami ustanovitelji Drage si niso mogli predstavljati, da bi ta manifestacija postala tako pomembna v našem okolju in da bi sploh toliko časa trajala”, je uvodoma povedal Sergij Pahor.

Ohranila se je namreč zato, ker je v času ostala zvesta svojemu namenu: “Draga je pobuda zamejskih Slovencev za skupni razmislek glede problemov skupne narave na področju družboslovja, politike, verskega čutenja in filozofije”, je dejal predsednik DSI in podčrtal, da je Draga aktualen debatni forum za vse sredine, kjer Slovenci živijo: za matično domovino, za zamejstvo (ali zamejstva) in pa za zdomstva.

Čeprav so se snovalci Študijskih dni vedno otepali mitizacije manifestacije (glede tega je bil Pahor na tiskovnem srečanju jasen), je del letošnjega programa sila razmer moral počastiti visok jubilej. Zato se naslov petkovega predavanja preprosto glasi Zakaj Draga? Na njem se bodo Andrej Capuder, Katica Cukjati, Tine Hribar in Sergij Pahor vprašali, kaj je v preteklosti pomenila Draga, ali je imela kakšno zaslugo za demokratizacijo v Sloveniji in ali je prispevala h krepitvi kulture dialoga med Slovenci. Predavatelji se bodo zazrli tudi v sedanjost in se vprašali, kakšno vlogo imajo Študijski dnevi danes, kakšno vlogo pa naj odigrajo jutri.

O Dragi bo govor tudi na sobotnem popoldnevu. Ob 16. uri bodo predstavili knjigo Igorja Omerze z naslovom Karla. To ime je šifra, s katerim je Udba, tajna služba jugoslovanskega režima, poimenovala Drago. Omerza je namreč sestavil zgodbo, ki govori o tem, kako so bili Študijski dnevi od samega začetka do osamosvojitve Slovenije predmet obravnave tedanjih slovenskih oblasti. Gre za 25-letno obdobje, ki ga je slovenski proučevalec ‘strnil’ v okrog 700 strani. Tudi taka dolžina publikacije priča, da je bila Draga za marskikoga res zanimiva…

Ob 17. uri pa bodo – kot uvodoma zapisano – voščili Dragi njeni mladi prijatelji in podporniki. Kot je na tiskovnem srečanju poudaril Jernej Šček, bodo nastopajoči iznesli svoje misli v obliki moazika, ki bo pokazal tudi izjemni umetniški in intelektualni potencial mladih iz Tržaške, Goriške in Videmske. To bo hkrati priložnost, da bodo udeleženci dogodka z naslovom “Petdeset delcev še ni celota” aktualizirali pomen, ki ga Draga ima danes. Vedrina mlajših sil se bo nadaljevala ob 21. uri z nastopom glasbene skupine Beneške Korenine (BK) Evolution. Skupino sestavljajo mladi slovenski Benečani, ki so lani izdali 3. album Norost skrivnosti, skrivnost norosti skupaj z glasbeniki iz Nadiških in Terskih dolin ter Rezije.

Nedeljska Draga se bo kot običajno začela s sveto mašo. Božjo daritev bo letos ob 8.30 daroval ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore (pri maši bo pel zbor sv. Jernej z Opčin).

Ob 10. uri pa bo Alenka Rebula spregovorila na temo Moč dvojine: preobrazba moškega in ženske za narodno rodovitnost. V letošnjem biltenu Drage (ki je v primerjavi s prejšnjimi bogatejše vsebine) je to predavanje predstavljeno kot odgovor na danes izjemno aktualno temo o medspolnih razmerjih. ‘Moški in ženske smo drugačni, tako zaradi svoje narave kot zaradi družbene in kulturne zgodovine, ki nas je ločila’, piše. Predavateljica bo prikazala nekatere vidike tega razdajanja in nerazumevanja, a tudi neizhojene poti, na katerih bomo lahko odkrili globljo povezanost moške in ženske moči. ‘Rodovi pred nami, ujeti v nasilje in boj za preživetje, se niso mogli posvečati medsebojnemu odkrivanju. Danes je dialog možen, a preizkuša našo velikodušnost, sposobnost odpuščanja in poravnave. Rodovitnost, ki si jo želimo za narod in ki obnavlja skupnost, se začne v odnostih medsebojne podpore med spoloma. Naša sposobnost preobrazbe v plemenitejše oblike ljubezni je edina podlaga za etičen in pravičen narod, ki si ga vsi želimo’, piše v biltenu.

Ob 15.30 bo na nedeljskem programu Drage slovesna izročitev četrte Peterlinove nagrade. Sergij Pahor je na novinarskem srečanju najavil prejemnika nagrade: letos bo to Zveza kulturne akcije ob 60-letnici ustanovitve. Organizacija je nastala med rojaki v Argentini in v času prerasla v ustanovo, ki združuje slovenske kulturnike po celem svetu. Nagrado bo v imenu Zveze dvignila Katica Cukjati. Sledila bo predstavitev Rebulovega zbornika ob njegovi 90-letnici. Publikacijo bo predstavila prof. Marija Pirjevec, ki je zbornik tudi uredila. Kot je na tiskovnem srečanju dejal predsednik Slovenske prosvete Marija Maver, bo na Dragi na voljo tudi zbornik lanskih Študijskih dni.

Sklepno predavanje letošnje jubilejne Drage (ob 16. uri) so prireditelji zaupali dr. Edvardu Kovaču. V predavanju z naslovom “Že danes je jutri ali slovenska prihodnost”, se bo filozof spraševal o dinamikah prihodnjega ‘slovenstva’ v času globalne trgovine in gospodarstva, velikih podnebnih sprememb in vse večjem poenotenju svetovne civilizacije, ko usihajo posamezni jeziki in kulture. Dandanes živimo odločilne zgodovinske trenutke, ko izvirnost in ustvarjalnost v majhnih rečeh ne omogočata samo nove vzorce življenja za preživetje, ampak zastavljata z novo duhovnostjo okvirje novi civilizaciji. Z vsem našim biti smo Slovenci nedvomno njeni sotvorci…

Letos so prireditelji izbrali za geslo Študijskih dni prisrčno misel p. Pedra Opeke, ki pravi: “Resnica, izrečena z ljubeznijo, nikdar ne rani. Je pot, ki vodi k spremembi in napredku. ”

In ‘Karla’ je na svoj način znala, zna in bo vselej znala ljubiti…

V sodelovanju med tednikom Novi glas in Časnikom objavljamo prispevek ekipe ustvarjalcev tega medija Slovencev v Italiji.

2 KOMENTARJI

  1. Kakšne velike in patetične besede, rezultati civilne družbe v SLO pa tako strašansko bedni. Tako bedni “velikani” “intelektualci”. Vsi sovjeti so nas v tranziciji prehiteli. Kaj je narobe z nami? S tem bi se Draga morala ukvarjati, kar z Zdravkom ob SLO piranski aferi ugotavljava: pomanjkanje realnosti, vesti, nesposobnost sprejeti kritiko, gledati kritično, razločevati vrednote.
    Naj vsi italijanski Slovenci najprej priznajo da so socialisti. Ne more slepi slepega iz jame voditi. Lahko pa se 25 let socialistično lapajo in se treplajo po rami.
    Narcisistična motnja v Slovencih je tako močna.

  2. Mislim, da bi moralo preobvladovati sedaj v javnosti misel in delovanje za bodočnost, za to pa je dobra podlaga okrožnica »Hvaljen – Gospod«:

    LAUDATO SI’
    Opomba:
    (Strani in Odstavki, odvzeti iz izvirnega zapisa v Španščini;)

    Odlomki:
    V tej okrožnici, poskušam posebno vstopiti v pogovor z vsemi o naši skupni hiši.
    (En esta encíclica, intento especialmente entrar en diálogo con todos acerca de nuestra casa común) (St. 4. Od.3)
    Vsi lahko sodelujemo kot orodje Boga v varstvu stvarstva, vsak po svoji omiki, izkušnjami, pobudami in zmožnostmi. (Todos podemos colaborar como instru¬mentos de Dios para el cuidado de la creación, cada uno desde su cultura, su experiencia, sus ini¬ciativas y sus capacidades) (St.13-4. Od.14).

    Politiki in različnim združenjem pristaja prizadevanje za zavedanje ljudi. Tudi Cerkvi. Vsa krščanska občestva imajo važno vlogo v tej vzgoji, ki ga morajo izpolniti. Pričakujem, da se tudi v naših semeniščih in verskih vzgojnih hišah, vzgaja za resno odgovornost.( A la política y a las diversas asociaciones les compete un esfuerzo de concientización de la población. También a la Iglesia. Todas las comu¬nidades cristianas tienen un rol importante que cumplir en esta educación. Espero también que en nuestros seminarios y casas religiosas de for¬mación se eduque para una austeridad responsa¬ble,) (St.163. Od.214)

    Okrožnica v izvirniku obsega 192 strani, v celoti vsebuje važne nasvete in napotke. V tem primeru bi pa opomnil posebno na vzgojo, ki je bistvenega pomena.
    Mostiščar (Pontifice) Frančišek spominja na svoje predhodnike, ki so opominjali k zavedanju.
    Že sv.Janez XXIII, je pred 52. leti opominjal, vse ljudi dobre volje.
    Bl. Pavel VI v leti 1971.
    Sv. Janez Pavel II leta 1979, 1991 in 2001.

    Benedikt XVI je vedno pozival k boljši skrbi za naravo. Najbolj točno je bilo to izraženo v poslanici za 43 svetovni dan miru, 2010 z naslovom:

    »BERI KNJIGO STVARSTVA« in če želiš mir, varuj stvarstvo«.
    Eno ključnih vprašanj
    1) je zagotovitev virov sile (energije). Zmanjšati je potrebno lastne potrebe.
    2) izboljšati izkoristek, poskrbeti za
    3) okolju prijazne vire, ter razporediti pravično po vsem svetu, da bodo imele dostop do sile, tudi države, ki nimajo poznanih virov sile. Zato moramo odločno in velikopotezno
    4) »širiti okoljsko odgovornost«. Vse bolj bo treba misliti na to, da je mir mogoče zagotoviti z daljnovidnimi rešitvami in ukrepi na osebni, družinski, družbeni in politični ravni, ter da smo »VSI ODGOVORNI ZA VAROVANJE IN OHRANJENJE STVARSTVA«.
    S to poslanico je Benedikt XVI. jasno podal glavne točke za rešitev težav.

    III del) Okoljsko spreobrnenje.
    III. Conversión ecológica (St.164-8. Od. 216-21).

    Ne bom predstavil vsega III dela, je pa nujno za presojo vzgojnih sporedov, kaj je treba dodati, kaj spremeniti in tuda kaj opustiti, da se lahko pride do spreobrnenja.
    Spreobrnenje je tako kakor v sv. Pismu jedro pisanja, samo, da je tu predvsem v vidiku življenja na zemlji, toraj za preživetje, čeprav je povsem povezano z bistvom našega ustvarjenja.
    (1 Mojz, 1, 26-28.)
    Bog je rekel: »Naredimo človeka po svoji podobi in sličnosti; naj gospoduje ribam morja in pticam neba, živini in vsem zverem zemlje in vsej laznini, ki lazi po zemlji!«
    In Bog je ustvaril človeka po svoji podobi, po božji podobi ga je ustvaril, moža in ženo ju je ustvaril. Bog ju je blagoslovil in Bog jima je rekel: »Plodita se in množita ter napolnita zemljo; Podvrzita si jo in gospodujta ribam morja in pticam neba in vsem živim bitjem, ki se gibljejo na zamlji«.
    (5Mojz 11, 26-29)
    »Glejte, danes polagam pred vas blagoslov in prekletstvo: Blagoslov, če boste pokorni zapovedim Gospoda, svojega Boga, ki vam ga danes dajem; prekletstvo, če ne boste pokorni zapovedim Gospoda, svojega Boga, temveč boste krenili s pota, ki vam ga danes zapovedujem in hodili za tujimi bogovi, ki jih niste poznali.«

    “Pričakujem, da se tudi v naših semeniščih in verskih vzgojnih hišah, vzgaja za resno odgovornost.”
    To misel iz okrožnice, ki mora biti v zkladu z omenjenima odstavkoma iz sv.Pisma bi Vam rad položil na srce. Samo tako lahko pričakujemo boljšo bodočnost.

Comments are closed.