Alojz Senekovič se je v Družini, (št. 65, 17. 1. 2016) zavzel za ustanovitev nove stranke in sicer po zgledu angleških konservativcev. Skrbi ga usoda domovine, ki jo elita »postkomunistične» ideologije, vse bolj pohablja. To skrb in željo po spremembi smo v civilni družbi Prebudimo Slovenijo in še kje drugje gojili že lep čas – zadnjih pet let pa z zborovanji na Otočcu in po drugih krajih še prav posebej. Glede potrebe po spremembi smo si podobni, po poteh kako doseči namen, pa različni. Mi smo se trudili in zagovarjali skupno pomladno politično smer, zlasti pa krščanski pogled na družbo in življenje.
Ob misli na novo stranko je treba marsikaj premisliti. Slovenci smo se politično organizirali s v času Janeza E. Kreka, ob koncu 19. stoletja, ko je ustanovil Slovensko ljudsko stranko, (SLS) in sicer po vzoru družbeno – političnega nauka katoliške cerkve. V tistem času, so pri nas nastali še dve stranki – Liberalna stranka ter Socialna demokracija. Med vojno in vse do osamosvojitve Slovenije je prvinska SLS obdržala svoje strukture in bila vključeno v evropske integracije. Po osamosvojitvi, je Lojze Peterle prevzel listine od njenih avtentičnih nosilcev, ki so preživeli v Argentini in stranka se je preimenovala v Krščanske demokrate, ki jih danes predstavlja Nova Slovenija- krščanski demokrati. Vse drugo, kar danes imamo, je novo. Da bi se ob takšni politični tradiciji navduševali za nekaj tujega, bi bilo nadvse nenavadno. Lastne izkušnje nam to potrjujejo. Ko je Nova Slovenija pred leti izpadla iz parlamenta, se je z velikimi težavami vanj vrnila. Njena predsednica Ljudmila Novak je najprej prirejala shode po vsej Sloveniji, ko je ljudem razlagala naše krščanske vrednote in šele po nekaj letih se je stranka opomogla.
Ustanovitev nove stranke bi bila težka naloga. Najprej je potrebna osnova – politični in duhovni temelj, šele potem obsežna organizacija in veliko denarja. Ko bi vse to imeli, bi se prave težave šele začele. Saj vidimo, kako nebogljene so na novoustanovljene leve stranke, čeprav z denarjem in izšolanimi ljudmi nimajo težav.
Za nas, krščansko in slovensko usmerjene demokrate pa bi to bila velika politična škoda – spet nova delitev, v veliko veselje starih in novih boljševikov. Njihovo preizkušeno načelo je, deliti, razbijati. Če pa nekaj je, naj ne deluje. V vsem tem so pravi mojstri. Če se jim kdo priključi, tudi to se je dogajalo, ga bogato poplačajo.
Pomladna demokracija, ki je zares naša, preizkušena ter usmerjena v jasno prihodnost, to je tista pot, po kateri bi želel hoditi. Če je pri obstoječih pomladnih strankah to ali ono narobe, je to treba izboljšati, kar je mogoče če si zraven. Če nisi, lahko le godrnjaš in dopuščaš, da se stare sile, nad slovenskim narodom, izživljajo še naprej.
