Zanimivo je, kako smo se uspeli navaditi na skromnost. Danes je dobra novica že to, če rast BDP ni negativna. V celotnem obdobju med letom 1950 in 2008 bi objava podatka o 0.1- ali 0.2-odstotni rasti pomenila gospodarsko katastrofo. Spodnja slika kaže, da nam je očitno usojena ničelna rast. Po dveh recesijah hodimo po robu tretje in smo veseli, da ne pademo čez. Pogledano iz večje distance pa smo na robu malega kraterja znotraj velikega in brez perspektive, da bi se v doglednem času iz njega izvlekli. Po zaslugi impotentnosti ekonomske politike.
Vir in ogled grafa: blog Jože P. Damijan
