Jože Mlakar: Žabe in sočutje ter usmiljenje

14525149_525545074309004_7318375175070607379_oSpominjam se vožnje z avtomobilom neke spomladanske noči od Cerknice proti Martinjaku in Grahovem. V svetlobi žarometov so se videle trume žab, ki so skušale prečkati cesto in doseči vode Cerkniškega jezera. Cesta je bila spolzka in nevarna zaradi razmazanih živalic na asfaltu. Bilo je mučno voziti, saj je tudi za mojim vozilom ostajala sled povoženih žab. V tistih dneh so društva ljubiteljev narave in živali pozivale ljudi k reševanju žab. Prostovoljci so skušali v nočnih urah čim več žab varno prenesti čez cesto in jim omogočiti ljubezenske igre v vodah Cerkniškega jezera.

Spomladi leta 1996 je Slovenijo obiskal papež Janez Pavel II. Malo pred obiskom se je papež zavzel za pravice nerojenih otrok oziroma se izrekel proti pravici do splava. Pri tem je poudaril dostojanstvo človeka, ki ga je vreden tudi človeški zarodek in ga ne smemo obravnavati kot skupek celic po oploditvi. Ob tej njegovi izjavi sem nehote povezal usodo spočetih otrok in žab. Ali ni ganljiva požrtvovalnost prostovoljcev, ki rešujejo žabe, priznanje dostojanstva tudi tem živalim? Ko sem one noči prevozil odsek ceste z žabami, je za menoj ostal grenak občutek sočutja do trpljenja žab, ki so izmaličene obležale na cesti.

Ali ni ob nedavnih živčnih odzivih nekaterih javnih osebnosti in medijev na predvajanje filma Čudež življenja na Prešernovem trgu v Ljubljani, samo strah pred lastnim prebujenjem sočutja in usmiljenja? Morda bi tudi njim pomagala moja izkušnja povoženih žab na cesti ob Cerkniškem jezeru. Saj za to gre; da se nam prebudita sočutje in usmiljenje. Članom Zavoda živim čestitam za pogum.