Spoštovani g. minister!
Za pismo z gornjim vprašanjem sem se odločil, ker je prišel čas, da MK javno, na predpisih utemeljeno, strokovno odgovorno in kulturno-politično opredeljeno pojasni svoja stališča do nekaj vprašanj, ki so temeljna za nadaljnje urejanje vprašanj prikritih morišč in grobišč.
Take odgovore pričakujemo v trenutku, ko je Slovenija v dolgoletnem spravnem procesu dosegla točko, ko je nujno vanj ponovno vključiti tudi MK. V intenzivnem procesu dialoga znotraj Slovenije, ki je potekal predvsem po vstopu v rov sv. Barbare v Hudi jami (2009), je bil sprejet Zakon o prikritih grobiščih in pokopu žrtev (2015), po katerem se je znova začelo intenzivno delo Komisije Vlade RS za reševanje prikritih grobišč. V to delo so se intenzivno vključila Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstvo za notranje zadeve in Ministrstvo za okolje in prostor.
Zato opozarjam MK na nekaj vprašanj, na katere še nismo dobili odgovora.
1. Spominski park Teharje
Ob odločitvi za pokop posmrtnih ostankov umorjenih iz rova sv. Barbare v Hudi jami v Park spominov na pokopališču Dobrava v Mariboru so slovenski škofje in civilna družba zahtevali, da se Spominski park Teharje uredi tako, da bodo lahko posmrtni ostanki umorjenih pokopani tudi tam.
V pismu, ki smo ga 25. septembra poslali na MK in ki ga prilagamo, smo prosili za program aktivnosti MK v zvezi s problematiko spominskega parka Teharje. Odgovor še čakamo.
2. Vpis urejenih morišč in grobišč v register kulturne dediščine
Prikrita morišča in grobišča so fenomen svetovnih razsežnosti, ki v prostoru nekdanje Jugoslavije predstavlja najhujši zločin zoper zaščitene osebe po drugi svetovni vojni v Evropi. Republika Slovenija je dolžna, da v skladu z Ženevskimi konvencijami ta morišča in grobišča uredi.
Na MK smo se z več odgovornimi uradniki pogovarjali in skušali dobiti odgovor na vprašanje, zakaj MK urejenih prikritih morišč in grobišč ne vpisuje v register kulturne. Jasnega odgovora nikoli nismo dobili, sprenevedanja, ki ga raje ne navajam, pa nič koliko.
S strani MK še nimamo uradnega stališča, po katerem bi MK to izredno dediščino ustrezno obravnavalo in jo umestilo v kategorijo memorialne dediščine. Nasprotno!
Zato konkretno sprašujem takole. Krimska jama je zloglasno medvojno morišče in grobišče. Ob njem so v spravnem procesu postavili spominske objekte pomembnih ustvarjalcev (Kvaternik, Jarm). Posmrtni ostanki iz Krimska jame so izkopani. Kdaj lahko pričakujemo, da bo Krimska jama vpisana v register kulturne dediščine in obravnavana kot memorialna dediščina?
3. Zakaj MK odloča, da premična kulturna dediščina iz morišč in grobišč ne sodi v muzeje?
Ministrstvo za kulturo je dne 19.septembra 2016 (št. 62290-1/2013-MIZKS/42) poslalo dopis, ki ga lahko razumemo kot navodilo, naj muzeji ne prevzemajo predmetov odkritih pri raziskovanju prikritih morišč in grobišč.
To, da posmrtni ostanki umorjenih ne sodijo v muzeje, smo dorekli že na usklajevalnem sestanku, ki smo ga imeli predstavniku Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč, MK in Muzeja novejše zgodovine Slovenije dne 3. junija 2016. Obenem pa smo se strinjali, da predmeti, odkriti pri raziskovanju prikritih morišč in grobišč sodijo v muzeje. Pričakovali smo nadaljevanje razprave, pa je prišlo zgoraj omenjeno pismo MK.
Čudi nas zadnji zlasti odstavek pisma, v katerem je zapisano, da muzeji lahko prevzamejo predmete, izkopane pri raziskavah prikritih morišč in grobišč, le v primeru, če je bilo izdano kulturno-varstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline.
Toda Zakon o kulturni dediščini opredeljuje vse predmete starejše od 50 let za arheološko dediščino, zato je njihova hramba skladno z dikcijo zakona enakovredna s hrambo vse ostale premične arheološke dediščine. Zakon nikjer ne govori o selekcioniranju premične kulturne dediščine in o subjektu, ki naj bi tako selekcijo izvajal.
Prav tako se pojavljajo nenavadni argumenti, da muzeji ne morejo prevzemati teh predmetov zaradi določenih, toda neznanih standardov. Ali bi nam MK lahko predstavi podatke, v kakšnem stanju je arheološka dediščina, ki je bila odkrita npr. ob izkopavanjih ob gradnji avtocest, in ali sploh obstoji razvid, kje vse izven muzejskih institucij se nahaja premična kulturna dediščina, ki je bila pri raziskovanjih odkrita ? Ali bi se stanje dramatično spremenilo, če bi deset tisočem teh predmetov dodali nekaj tisoč predmetov, odkritih pri raziskavah morišč in grobišč? Eni in drugi so državna skrb!
Kulturno-varstvena soglasja so po Zakonu o prikritih grobiščih in dostojnem pokopu predvidena le za lokacije, ki so tudi sicer varovana kot arheološka dediščina, drugod pa ne. Naj omenimo, da so pred sprejemom Zakona o prikritih grobiščih in pokopu žrtev uradniki na MK (za to obstaja celo pisna uradna korespondenca in navodila Zavodom za varstvo kulturne dediščine) skušali preprečevati, omejevati in kakorkoli že onemogočati izvedbo sondiranj in izkopov prikritih morišč in grobišč.
Zaskrbljujoče je stališče MK, da bi nepremično dediščino, ki jo najdemo pri raziskavah, obravnavali kot kategorijo, ki lahko pride v muzeje le izjemno. Ali ni to stališče, ki se nekako bliža tistemu razlikovanju med prvo in drugorazrednimi?
Naj s primerom pojasnim absurdnost tega stališča MK. Ko sem bil direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije, smo v MNZS prevzeli fond predmetov, odkritih pri dotedanjih raziskavah v rovu sv. Barbare v Laškem. Predmete smo uredili, jih popisali, nekaj zaradi izjemne razkrojenosti tudi odpisali. Prav tako smo v MNZS sprejeli tudi predmete iz nekaterih drugih raziskanih morišč in grobišč. Nihče z MK ni oporekal, da bi bilo to sporno.
Pred nedavnim je arheološko podjetje, ki je raziskalo del prikritega morišča in grobišča na letališču v Cerkljah, predalo v MNZS tam odkrite predmete. Izkopavanje je potekalo na podlagi kulturno-varstvenega soglasja in predmeti bi morali po tem soglasju v Posavski muzej v Brežice. Toda v MNSZ so predmete sprejeli.
Isto arheološko podjetje je ravno sedaj po istih strokovnih načelih in v skladu z Zakonom o prikritih moriščih in grobiščih raziskalo prikrito morišče in grobišče Košnica 3. Ista direktorica MNZS, ki je predmete iz Cerkelj sprejela, je predmete iz Košnice zavrnila. Seveda na podlagi pisma MK.
Da bi se izognili neljubim nesporazumom, vas prosimo, da strokovno in pravno utemeljite stališče, izraženo v zadnjem odstavku vašega pisma z dne 19. septembra, tudi z ustrezno pravno utemeljitvijo in podukom, kam se lahko pritožimo, če se z vašo rešitvijo ne strinjamo.
Spoštovani g. minister!
Upam, da je nekaj navedenih dejstev ilustriralo naša pričakovanja do MK in predvsem opozorilo, da so predmeti iz prekritih grobišč premična kulturna dediščina, ki jo je MK samo uvrstilo v Zakon o kulturni dediščini. Prosimo vas, da vaše podrejene spodbudite, da se čim prej odzovejo in pripravijo stališča MK, na podlagi katerih bodo možni nadaljnji ukrepi, s katerimi se bo MK pridružilo MDDSZ, MGRT, MOP, MNZ in drugim dejavnikom, ki so se aktivno vključili v spravni proces.
V pričakovanju vaših odgovorov in uspešnega sodelovanja vas pozdravljam z odličnim spoštovanjem.
Predsednik Komisije:
dr. Jože Dežman
V vednost:
Predsedniku Vlade RS
Predsedniku RS
Državnemu zboru RS
Državnemu svetu RS
