Joj, pa ne že spet komik!

7
523

Joj, pa ne že spet komik! Foto: UNIANKomike sem imel vedno rad, že od otroštva. Zato ne morem ugotoviti, zakaj mi gredo zadnje čase na živce, posebej če se gredo politiko. Očitno so Ukrajinci drugačnega mnenja. Vse namreč kaže, da bo tudi predsednik največje zgolj v Evropi ležeče države postal pripadnik tega častivrednega poklica Volodimir Zelenski.

Velika prednost

Tekme sicer še ni konec, toda enainštiridesetletni možakar, ki je doslej ukrajinskega predsednika igral zgolj na televiziji, si je po prvem krogu, če verjamemo izidom vzporednih volitev, ki so jih navsezadnje izvedli Avstrijci, zagotovil precejšnjo prednost. Dobil naj bi več kot trideset odstotkov glasov, medtem ko naj bi jih dosedanji predsednik Petro Porošenko pospravil samo dobrih sedemnajst. Kot vse kaže, morda najbolj znani ukrajinski političarki sploh, Juliji Timošenko, niti v tretje ne bo uspelo postati predsednica. Njen zaostanek za Porošenkom sicer ni velik, vendar naj bi bila predsednikova prednost neulovljiva.

Tokratne volitve so posebne tudi po tem, da so odkrito proruski kandidati imeli na njih še manjšo vlogo kot pred petimi leti. Najuspešnejši med njimi, nekdanji politični somišljenik strmoglavljenega predsednika Janukoviča Jurij Bojko, naj bi dobil zgolj devet odstotkov glasov. Ostali kandidati z osemdeset centimetrov dolgega glasovalnega lističa so prejeli še precej manj. Izkušnje naj sicer učijo, da je potrebno v Ukrajini počakati na ponedeljek zjutraj, predvsem zaradi zelo različnih vzorcev glasovanja med posameznimi deli države.

Ni mogoče zanikati, da je Porošenko dobil veliko zaušnico. Ponovno ga je obkrožil samo vsak tretji volivec, ki mu je glas namenil v prvem krogu leta 2014. Tedaj bi morda celo bolj kot letos pričakovali zmago komika ali vsaj pošteno “novega obraza”. Večino časa, vse do Janukovičeve zaostritve zakonodaje proti protestom po nasvetih Putinovega režima, je bilo za evromajdansko gibanje namreč značilno tako rekoč karnevalsko vzdušje. Pa so se potem Ukrajinci na presenečenje mnogih zunaj države odločili, in to s precejšnjo večino, za enega “dobrih” oligarhov.  In to kljub temu, da je prevladujoč položaj oligarhov poleg dušečega vpliva ruskega medveda največja tegoba Ukrajine.

Ampak očitno je takrat prevladalo zaupanje v Porošenka, ki se je evromajdanskemu gibanju pridružil že, ko še ni bilo jasno, kdo bo zmagal. Pet let pozneje je stvar drugačna. Predsedniku je sicer uspelo marsikaj na področju urditve ukrajinske samostojnosti, vključno z vlogo, ki jo je odigral pri tem, da je ekumenski patriarh priznal avtokefalno pravoslavno Cerkev v Ukrajini. Toda državljane vsaj toliko kot to, da sedež poglavarja njihove Cerkve ni v Moskvi, temveč v Kijevu, zanima boljše življenje in manj korupcije. Tu Porošenko ni bil preveč uspešen. Olajševalna okoliščina je bila sicer še vedno trajajoča vojna na vzhodu.

Kaj bo zraslo iz peskovnika?

Vse navedeno je ustvarilo dobre pogoje za novinčev uspeh. Končno zmago mu pravzaprav lahko preprečita le dva dejavnika. Prvo je, da bi se utegnili Ukrajinci pred drugim krogom vendarle vprašati, ali glede na zahteven položaj, v katerem je država, res kaže zaupati vodenje države (in vojske) nekomu, ki se je doslej izkazal le na malih ekranih in v oddaji Zvezde plešejo. Porošenkova strategija pred drugim krogom bo vsekakor, da bo skušal Zelenskega prikazati kot potencialnega ruskega pajaca, ki si ga Ukrajina, mimogrede, samo pet let po prelomu res ne more privoščiti. Druga ovira za zmagovalca prvega kroga bi lahko bil vpliv državnega aparata, ki je trenutno še pod Porošenkovo “komando”. Bi bilo pa seveda zelo žalostno, če bi si predsednik pomagal z orodji iz orodjarne svojega nasprotnika Putina.

A če Zelenski zmaga, bo tudi še kar nekaj mesecev po veliki noči, ko bo drugi krog, v zraku viselo kar nekaj negotovosti glede njegovih namenov. Ukrajincem je resda obljubljal včlanitev v Evropsko unijo in približevanje zvezi Nato, toda odločilno bo, ali se bo znal upreti sirenskim napevom iz Kremlja. Kot “novi obraz”, outsiderja in zapriseženega borca zoper korupcijo so ukrajinski sosedje Belorusi za predsednika njega dni navsezadnje izvolili tudi Aleksandra Lukašenka.

7 KOMENTARJI

  1. No otroci, tukaj lahko jasno vidimo vpliv medijske manipulacije na bralce. Avtor zapiše, da je ‘proruski’ kandidat dobil komaj 9 odstotkov glasov. Čeprav so stvari seveda takšne, da Krima ni več, še 2 proruski pokrajini pa sta se od Ukrajine odcepili.
    Torej v situaciji, ko so od države Ukrajine šle vse prorurske pokrajine, je proruskemu kandidatu še vedno uspelo osvojiti kar 9 odstotkov glasov.
    Kar seveda uniči mit o Ukrajini, ki je bila do pred kratkim zatirana s strani proruskega prebivalstva.

    Slabo in prozorno g. Maver.

    • Toliko, kot pri nas Levica. Takih, ki jih bolj mika oblast kot delo, ustvarjalnost, zlasti pa se radi gredo razdeljevanje (najprej sebi) bogastva, ki so ga ustvarili drugi, je žal pri nas in pri Ukrajincih veliko preveč.

  2. Očitno ljudje hočejo poštenje in včasih tudi nekoliko duhovitosti.
    Še žene pravijo: Mož, ki ne zna biti duhovit, ni prijeten.

    Samo z mrkim pogledom, resnostjo in prepiri, ni prijetno živeti.

    Človek ima tudi iskreno prijetno človeškost. Po njej se meri plemenitost.

    Nasmeh je pol zdravja in zaupanja.

  3. Tudi Šarec bi bil bolj učinkovit, če bi včasih uporabil tudi mehak pristop.

    Vse ob primernem času.

  4. Volitve, še bolj pa njihovi izidi, niso nikjer spodbudni. Le redkokdaj se kandidati izkazujejo s kakovostno opravljenim delom za skupno dobro, še manj pa z zadostno moralno integriteto. Tudi pripadnost krščanstvu je v najboljšem primeru največkrat le demonstrativna.
    Izbira med slabim in še slabšim kandidatom ni nobena zmaga in povzroča vse manjšo volilno udeležbo.
    Sprehodimo se v mislih od politika do politika. Ugotovili bomo, da večina njih bi pri realnem delodajalcu že zdavnaj izgubila službo (in pravljično plačo).
    Upajmo, da bodo razumne stranke za prihajajoče volitve ponudile kandidate, ki bodo čitljivi za volivce predvsem v tem smislu, da bodo zmogli reformirati EU v korist njenih prebivalcev.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite