Jinov svet: Zakaj je pri nas tako slabo?

Poučen intervju z Mitjo Okornom v Financah, o tem da je Slovenija dežela dedka Mraza. Kdor je kdaj imel stika z javno upravo, mu je slika znana. Napreduje se po vseh drugih kriterijih, samo po sposobnosti in pridnosti ne. In dokler bo tako, bomo stopicali na mestu, ali, če bomo imeli srečo, profitirali ob rasti drugih, bolj naprednih sosedov. Iz lastne moči se ne bomo razvijali.

Dejstvo je, da je producent Franci Zajc kandidiral pri stranki Zares in je prijatelj nekdanje ministrice Majde Širca in da je v zadnjih treh letih na razpisih pobral skoraj ves denar za filme. Med drugim tudi nekaj milijončkov, za katere sem se jaz na skladu neuspešno potegoval s svojim filmom Član.

Važno, da so naši.

Ne, pri nas delijo davkoplačevalski denar in jim je vseeno za uspeh ali neuspeh filma. Na filmski sklad nastavijo lutko, ki nikoli nima moči, odloča se v ozadju. Ko se zgodijo težave, pa ti ljudje iz ozadja to lutko v ospredju zamenjajo. Zato so jih pa v zadnjem času toliko zamenjali. Edina kompetentna oseba na filmskem skladu je bila Jelka Stergel, ki pa so jo, potem ko ni hotela podpreti filma Piran Pirano producenta Francija Zajca, prav tako odstavili. Toliko časa so zamenjevali direktorja sklada in komisijo, dokler niso našli takih ljudi, ki so ta film podprli. Film je dobil denar in rezultat je kot vedno standardno slovenski: kritiki so ga raztrgali, v kinu pa je film videlo sramotno malo ljudi.

Sliši se kot kakšen mafijski posel.

To so povsem mafijski posli. Kultura je dejavnost, skozi katero je najlažje oprati denar. Dosti težje je oceniti vrednost mojega umetniškega dela kot vrednost pleskanja stanovanja. V birokratski državi se pa potem skrijejo za razpisi, ki so vedno narejeni tako, da bo njim všečen zmagal. Moral pa bi zmagati najboljši.

Sposobnost, da nekdo nekaj pametnega ustvari, ni pomembna. Takšen bi preveč gledal iz povprečja in ga je treba hitro zatreti. Seveda, če se venomer gostiš na davkoplačevalskem denarju, ne da bi vedel, od kod ta prihaja, ti je vseeno. Morebiti je prav zato takšen halo okoli pridružitve kulturnega ministrstva drugemu ministrstvu. Ne, ker bi to imelo globok simbolni pomen, ampak zato, ker bi utegnilo pomeniti, da bi se tok denarja prekinil. Tok denarja, od katerega živi veliko ljudi. Ne takšnih, ki so sposobni, ampak takšnih, ki so vse drugo, sploh pa dobro povezani.

V resnici je seveda povsem nepomembno, če imamo ali nimamo samostojno kulturno ministrstvo. Pomembno je, kako to deluje, če sredstva gredo v roke sposobnim in nadarjenim in iz tega potem nekaj nastane.

Vir: Jinov svet