Ukradeni otroci: Če bi se Jezus rodil v SFRJ, bi bilo veliko dvomov o njegovi identiteti

32
750
Jezus prihaja kot nemočen, ranljiv, preganjan. Ga sprejemam takega, kot je, ali iščem drugačnega, po človeških merilih močnega, uglednega in uspešnega boga?

Evangelist Luka v prvem poglavju evangelija zapiše: »V dneh Heroda (…) je živel duhovnik, ki mu je bilo ime Zaharija« (Prim. Lk 1,5). V drugem poglavju, ki opisuje Jezusovo rojstvo, zapiše: »Tiste dni je izšel ukaz cesarja Avgusta, naj se popiše ves svet« (Lk 2,1). Nato nadaljuje: »Tudi Jožef je šel iz Galileje, iz mesta Nazareta, v Judejo, v Davidovo mesto, ki se imenuje Betlehem, ker je bil iz Davidove hiše in rodbine, da bi se popisal z Marijo, svojo zaročenko, ki je bila noseča« (Lk 2,4-5). Podobno Luka razvršča osebe tudi v tretjem poglavju, ko pravi: »V petnajstem letu vladanja cesarja Tiberija, ko je bil Poncij Pilat upravitelj Judeje in Herod četrtni oblastnik Galileje (…), se je v puščavi zgodila Božja beseda Janezu, Zaharijevemu sinu« (Prim. Lk 3,1-2).

Politični barometer Lukovega časa

Lukovo razvrščanje oseb je provokativno, saj navaja najprej vplivneže in mogočnike tistega časa, zatem pa na videz neznane in nepomembne osebnosti, zato da stvari obrne na glavo. Mogočneži tega sveta služijo le za okvir dogajanja, ki je neskončno pomembnejše od Oktavijanovih bitk in Herodovih gradbenih podvigov. Luka omenja prvega cesarja rimskega imperija Gaja Avgusta Oktavijana, ki je postal cesar l. 29 pr. Kr., potem ko je v državljanski vojni premagal Marka Antonija, ki je skupaj s Kleopatro napravil samomor, Avgust (Vzvišeni) pa je Egipt priključil rimskemu imperiju. Vladal je do svoje smrti l. 14 po Kr., torej v času Jezusove mladosti.

Evangelist omenja tudi Avgustovega naslednika Tiberija, v čigar času je bil Jezus križan, judovskega kralja Heroda Velikega, ki je obnovil jeruzalemski tempelj, eno izmed največjih čudes tistega časa, ter gradil mnoge palače, utrdbe, pristanišča in druge pomembne objekte. Evangelij omenja še Kvirinija, Poncija Pilata, Herodovega brata Filipa, Lizanija, Hana in Kajfa, torej ljudi, ki so jih zaznali takratni politični barometri. Zatem pa Luka omenja takratnemu svetu neznane in nepomembne osebe: Zaharija, Elizabeto in Janeza Krstnika; Jožefa, Marijo in Jezusa.

Če bi se Jezus rodil v SFRJ, bi bilo veliko dodatnih dvomov o njegovi identiteti

Leto 2019? Kdo so današnji avgusti? Odprem časopis. Velika Britanija zapušča EU, kar pomeni, da v EU med članicami ni ravno velike ljubezni; v Nigeriji samo letos nad tisoč pobitih kristjanov, preganjanje kristjanov v Pakistanu – koga to sploh zanima? Nekateri mediji o tem niti ne poročajo. V Nemčiji cerkveni dostojanstveniki menda trdijo, da je homoseksualnost nekaj normalnega in v skladu z Božjo voljo, zato je potrebno spremeniti katekizem katoliške Cerkve in črtati moralni nauk o sodomskem grehu.

Boj proti podnebnim spremembam? Je novi mesija, ki lahko reši človeštvo v časopisu Time izbrana osebnost leta, Greta Thunberg? Kolateralna škoda: panika in histerija zaradi skorajšnjega konca sveta, ekološka žalost in strah pred prihodnostjo. Za nekatere je pač usodnejša fobija pred klimatskimi spremembami kot same klimatske spremembe! Še dobro, da se je Jezus rodil v neki votlini, ker v Betlehemu za njegovo rojstvo ni bilo primerne sobe. Bi bil primeren prostor za njegovo rojstvo kakšna izmed naših porodnišnic? Prihaja do razkritij, kako so v času SFRJ v porodnišnicah novorojenčke prodajali, materam pa hladnokrvno rekli, da so po porodu umrli. Če bi se Jezus rodil v SFRJ, bi bilo veliko dodatnih dvomov o njegovi identiteti. »Je to sploh Marijin sin?«, bi se spraševali največji strokovnjaki.

Danes je zmešnjava na svetu morda še večja kot ob Jezusovem rojstvu

Pogosto so tisti, ki se razglašajo za žrtve, preganjalci in tisti, ki jih javno mnenje razglaša za pokvarjence, žrtve. Tisti, ki poudarjajo, da se borijo za mir in za pravice preprostih ljudi, imajo v resnici ljudi za neumne in se v medsebojnih pogovorih hvalijo s svojimi ukanami. Tisti, ki na račun migrantov delajo biznis in imajo z njimi svoje načrte, se gotovo ne borijo za njihovo dostojanstvo. To je povsem jasno, toda s pomočjo manipulacij dosegajo, da so množice zaslepljene, da tega ne opazijo.

V demokraciji, kot jo razlagajo današnji mogočniki, odloča večina. Je to vsa umetnost? Ko je večina za to, da se legalizira marihuana, se to izvede; ko je večina za evtanazijo, se po predpisanem postopku sprejme ustrezen zakon in asistenca pri samomoru je zakonita, podobno velja za abortus, za sprejetje ekološkega davka … Fašisti, nacisti in komunisti so se ravnali po takrat veljavnih zakonih!

Kdor šteje prebivalstvo in vpliva na to, da za določeno odločitev dvigne roke zadostno število, ima moč. Avgust je štel prebivalstvo zaradi pobiranja davkov, podobno je danes. Seveda mora biti vse predstavljeno na simpatičen način. Oktavijan se je trudil za t. i. “Pax Romana” oziroma “Pax Augustea”, za harmonijo, za blagostanje. L. 13. pr. Kr. je v Rimu postavil Aro pacis – oltar boginji miru.

Šteje pa tudi Bog. Veliko natančneje. Preštete ima tudi vse naše lase na glavi. Tudi sredi vojn, terorističnih napadov, masakrov, tudi če pade atomska bomba … Res presenetljiva, humoristična trditev! Ko se sesipajo največje stavbe na svetu, ko je na tisoče nasilno umorjenih, ima Bog pod kontrolo vsako našo las. Ko o tem premišljujem, mi gre na smeh.

Ko štejejo močni, se je potrebno zglasiti na določenih uradih, dati prstne odtise, fotografirati glavo, se priklanjati, skloniti glavo, prevzeti EMŠO in davčno številko.

Bog pa šteje zato, da se nihče ne bi izgubil …

Da bi vse odrešil, da ne bi zapravil svojega dostojanstva. Pravi: »Dvignite glave! Niste številke!« Kje je zdaj Avgustovo kraljestvo? Koliko ljudi vsako leto praznuje Avgustov, Napoleonov, Stalinov, Hitlerjev … rojstni dan? Tako ali drugače, bolj ali manj zares praznujemo zgodovino odrešenja; na prvem mestu niso tisti, ki so šteli, temveč tisti, ki so bili prešteti: Jožef, Marija, Jezus. Za cesarja Avgusta pravimo, da je umrl l. 14 po Kristusu, torej je Kristus veliko vplivnejša oseba kot Avgust. Res pa je, da nekateri »pred Kristusom« in »po Kristusu« nadomeščajo s »pred našim štetjem« in »po našem štetju«. Katerim našim štetjem? Kdo so bili naši pred letom 0 in kdo so naši po letu 0?

Kristjani verujemo, da se je Večni rodil v jaslih, da je postal umrljiv, meso, kruh. Ker je Bog nor, ker je tako zaljubljen v človeka, ker nam hoče biti blizu, je iz svetih nebes prišel v temo, v hlev. Prihaja kot nemočen, ranljiv, preganjan. Ga sprejemam takega, kot je, ali iščem drugačnega, po človeških merilih močnega, uglednega in uspešnega boga? Ga bom sprejel ali zavrgel?

Jezus na prvo mesto postavi zadnje, take, ki mu ne morejo pomagati

Zanimivo, da se Bog razodeva tudi meni, nevrednemu grešniku. Veselo novico o Jezusovem rojstvu so angeli najprej sporočili pastirjem, v tistem času zaničevani in prezirani skupini ljudi. Veljali so za tatove, nečistnike, lažnivce, nasilneže … Ne le da so za take veljali, taki so v resnici tudi bili. Jezus najbolj ljubi zadnje. Okoli sebe ni, kot diktatorji, zbiral množice otrok, ki se s tem zavarujejo, da nanje ne bi bili izvedeni atentati. Pomislimo na Mussolinija v Kobaridu, na Titovo štafeto … Jezus na prvo mesto postavi zadnje, take, ki mu ne morejo pomagati, celo umrl je med dvema razbojnikoma.

Nebeška vojska, ki ni šibka, kot so bile šibke Avgustove legije, nacistične, fašistične in rdeče armade, kot so šibke vojske današnjih samodržcev, pa tudi vojska Nata …, ščiti zadnje, tiste, ki so za Boga prvi. Smo na pravi strani? Če smo, se nam ni treba bati, četudi je kdo med nami predsednik države, migrant, poveljnik najmočnejše armade na zemlji, človek z zločinsko preteklostjo, zasvojen z drogami, nemočen pri vzgoji otrok …! Pojdimo v Betlehem in se pogovarjajmo s Prvorojenim, ki nas čaka v glavnem štabu Vesoljstva.

32 KOMENTARJI

  1. Ah, če bi se Jezus rodil v SFRJ, no morda še bolje če bi se rodil v Sloveniji, bi ga poskušali skriti v kakšno grapo,, o njem ne bi dovolili pisati, skratka pahnili bi ga v pozabo ..
    Naša RTV pa bi dobila priznanje za “objektivnost” ..

  2. Res je. Kristus se ne razodeva tistim, ki že od vsega začetka vse vedo in poznajo in v resnici nič ne vedo in poznajo. Oni so že vseskozi siti in bogati. Razodeva se preprostim, ki so kot majhni otroci. Preprostim, ki hrepenijo po božjem kraljestvu.

    • Jezus Kristus se razodeva vsem, ki si to iskreno želijo. Pa naj si bodo bogati ali revni. Za prikaz te trditve si preberite življenjepis Friderika Barage. Našega Barage!

      *****************************************************************
      Še enkrat naj vse obiskovalce teh spletnih strani opozorim, da komentator Tine nima katoliškega prepričanja. Pošteno bi bilo, da bi povedal, kateri sekti pripada. Prvo je njegov osebni problem, drugo pa je zavajajoče.

          • Kam pripadam?

            Pripadam Bogu, ki je tudi v moji notranjosti. Po svojih skromnih močeh služim Jezusu Kristusu, ki je tudi v moji notranjosti. V smislu Pavlovih besed: Oni drugi mora rasti, jaz pa se manjšati.

            Za to ni potrebna nobena zunanja organizacija niti noben zunanji posrednik.

          • Ah AlFe, to je podobno kot z izobraževanjem v tem svetu. Ljudje hodijo v osnovno šolo, nekateri še v srednjo in na univerzo. Nekateri čutijo potrebo, da se sami izobražujejo še naprej. Nekaterim pa zadošča osnovna šola in tam obstanejo. Do tega imajo vso pravico.

            Ena raven je zgodovinska vera, druga raven je moralna vera, tretja raven je božanska vera in četrta raven je živa vera, ki preide v videnje in neposredno vedenje.

          • Oh, gospa Amelie! Preberite vse! Kaj je povedal, je povedal narobe in to sem takoj zapisal. Sedaj pa pojdimo dalje. Zakaj gospod Tine na veliko komentira vero, Boga, Jezusa in zelo pogosto napačno? Vas ne zanima, ali je samo produkt pranja možganov ali pa je nekaj hujšega?

          • Nisem zaznala, da bi kaj narobe napisal in z napisanim se strinjam.
            Nikjer pa ne trdim, da poznam Resnico.

    • Zdravko,
      meni pa se zdi članek vsebinsko zelo bogat.
      V meni je vzbudil žive predstave vsega, o čemer piše. Med branjem so me prešinjali prizori iz časov ob Jezusovem rojstvu… vse do današnjih dni… prizori, ki mi jih ni bilo dano videti, pa si jih vseeno nekako predočujem… mislim, da se je včasih tudi ob branju člankov, podobno kot ob branju knjig, treba prepustiti domišljiji in se vživeti v vsebino, da jo lažje razumemo.

      Morda pa mi je članek všeč preprosto zato, ker mi pripoveduje, da me, kljub mojim napakam, grešnosti ter občutkom nevrednosti in nepomembnosti, Bog Oče tako neizmerno ljubi, da je za odrešenje moje duše na svet poslal svojega učlovečenega Sina, da bi me osebno pritegnil in vodil k Očetu. To se mi zdi neverjetno in čudežno lepó od Boga 🤗

        • Zdravko,
          s tem vašim mnenjem se globoko ne strinjam. Menim, da ste udarili zelo mimo. Kot prvo – ne sodite o avtorjevem umiku iz sveta, če ničesar ne veste o njem!

          Gospod Bogdan Vidmar je župnik v Bovcu in tam ni prav nič odmaknjen od stvarnosti, saj ni omejen s samostansko klavzuro brez dostopa do vsakodnevnih informacij, temveč je vpet v stvarno življenje med ljudmi in tudi seznanjem z aktualnim dogajanjem v domovini in po svetu. To lahko vedno razberemo iz njegovih člankov. Drži pa, da vsi slovenski duhovniki ne morejo živeti in delovati le v “popku sveta”, se pravi v slovenski prestolnici. Nekateri delujejo in živijo med ljudmi v bolj obrobnih krajih naše lepe domovine, kjer z drugačne perspektive, kot je ljubljanska, ocenjujejo domače in svetovno dogajanje. Z obrobja je marsikaj videti drugače kot iz centra. Pred nekaj leti je gospod Vidmar živel in deloval v Kopru – po vašem mnenju torej odmaknjen od sveta, ali kako?

          Seveda sploh ni res, da naj se avtorja članka svet ne bi tikal. Očitno zelo dobro zasleduje svetovno in domače dogajanje, saj v članku celo našteva dogodke, o katerih v zadnjem času mediji veliko poročajo. Bližnje pretekle in sodobne politične in druge dogodke vzporeja s političnimi in drugimi dogodki iz daljne preteklosti. To ne pomeni, da je pisec umaknjen iz sveta, temveč kvečjemu obratno, da je o aktualnem dogajanju, kot tudi o dogodkih iz preteklosti dobro poučen, saj lahko prepoznava določene vzporednice med temi dogodki. Menda takšno vporejanje ni prepovedano?

          Soglašam z oceno gospoda Vidmarja, da je danes zmešnjava na svetu mogoče še večja kot ob Jezusovem rojstvu.

          Sicer pa so vaše tožbe nad vsebino članka (in nad avtorjem!?) preveč posplošene, da bi bralci vaših komentarjev mogli izvedeti in razumeti, kaj vas je v besedilu tako hudo ujezilo, da ste članek razglasili za “revščino”. 

          Zdravko, vedno bolj se mi zdi (vaši komentarji pa to mojo slutnjo že dlje časa potrjujejo), da hočete za vsako ceno obveljati za dežurnega nergača na pričujočem forumu 😁

        • Ah, Vanja, treba je malo bolj poglobljeno prebrat, morda. Govorim o stiku z realnostjo in s tem v zvezi odmaknjenostjo od sveta. Čeprav poznate gospoda in veste, da je tu, med nami.
          Če sem napisal preveč posplošeno, naj torej kaj konkretiziram. Ni se mi zdelo, da bo članek tako nedoumljiv.
          Na primer, če so bili pastirji tatovi, lažnivci in nasilneži, bi avtorja rad povprašal za kak vir. Namreč ne zdi se mogoče,da bi bili pastirji tatovi. Pastirjem so lastniki zaupali cele črede. Če bi bili tatovi, bi nazaj pripeljali kvečjemu pol črede. In tak ne bi več bil pastir.
          Tudi vse druge primerjave so zelo plitke, vsaj. Kot recimo poudarjanje popolne nemoči, ranljivosti in preganjanosti, pa vendar govorimo o vladarju vesolja. In podobno naprej. Lepo avtor občuduje Jezusa, ampak ne pove nič zares razumljivega. Govori sebi v brado, kot pravijo.

          • Zdravko,
            zopet bluzite o izgubi stika z realnostjo in o odmaknjenosti od sveta, ki ju neutemeljeno očitate avtorju članka, medtem ko ničesar ne navajate v podkrepitev svoje trditve. Povejte vendar, iz katerega dela zgornjega članka ste potegnili tak zaključek?

            Kar navajate o pastirjih, tudi vi nimate dokaznih virov, ki bi potrdili vašo tezo o njihovi poštenosti. Kdo pravi, da so pasli tuje črede?
            Morda so pasli svoje črede in prekupčevali z živalmi ter pri tem malo goljufali. Morda so se med dolgimi pohodi v iskanju paše za drobnico krepčali in zabavali z opojnimi substancami ter zraven še kako drugače grešili. Mogoče so pastirji ene črede izmikali jagnjeta pastirjem drugih čred. Vse to navajam zato, da malce omajam vašo iluzijo o poštenih pastirjih, saj bi v takih primerih lahko govorili samo o grešnih pastirjih.

            V evangelijih izvemo, da se je Jezus osebno večkrat obračal prav na grešnike. Farizeji so mu očitali, da jé s cestninarji in z grešniki, Jezus pa jim je odgovoril, da zdravnika ne potrebujejo zdravi, ampak bolni.
            Cestninarje so Judje prezirali že zato, ker so bili kot mitničarji v službi Rimljanov, veljali so za oderuške in krivične, Božji Sin pa je takega človeka, cestninarja Mateja, povabil, naj hodi za njim in ga je izbral za svojega apostola. Zavzel se je tudi za prešuštnico, ki jo je podivjana množica hotela kamnati – zakaj torej ne bi smeli razmišljati, da se je Bog že ob rojstvu pokazal najprej skupini preprostih in revnih grešnikov, potisnjenih na rob tedanje družbe?

            No, kakorkoli, če vas zanimajo viri v zvezi s pastirji, bi to lahko povprašali, preden ste objavili svoj nihilističen komentar – o plitkosti neargumentiranega nihilizma pa raje ne bomo razpravljali.

            Ob rob vašemu oporekanju  omembi nemoči, ranljivosti in preganjanosti Boga pa tole: vsako leto se ob Božiču spominjamo Jezusovega rojstva, trenutka, ko se je Bog, Vladar sveta (kakor pravilno ugotavljate), porodil iz človeške matere Marije, kakor vsako človeško detece: nemočen in ranljiv. Zapovrh je bil skupaj s staršema preganjan s strani mogočnega oblastnika Heroda, ki je zaukazal pobiti vse dečke, dveletne in mlajše, ker se je ob novici o novorojenem judovskem kralju zbal, da bo izgubil oblastni položaj.
            Menda ne dvomite o teh dogodkih?

            Moja opazka o vašem nerganju ostaja nespremenjena, popraviti pa moram svojo navedbo: mag. Bogdan Vidmar je v župniji Bovec duhovni pomočnik.

          • Spoštovani Zdravko,
            kdor zmore in zna brati z razumevanjem, lahko razloči med komentarjem, ki vsebuje utemeljitev mnenja in komentarjem brez utemeljitve.

            Vaš prvi komentar pod pričujočim člankom je popolnoma neutemeljena subjektivna sodba, da je članek “revščina”.

            Vsi moji ugovori na to vašo neutemeljeno sodbo so vsebinsko utemeljeni, v njih vas tudi pozivam, da utemeljite svojo subjektivno sodbo. Vendar tega nočete (ali ne zmorete) storiti.

            Vaš očitek, da vašim mnenjem nasprotujem zaradi nasprotovanja samega, je napačen. V vseh svojih komentarjih vsebinsko nasprotujem vašim besedam.
            Vaš očitek kaže, da vam ne gre za vsebino, saj vsebinskega odgovora na moj ugovor niste podali.

            Tako le utrjujete mojo slutnjo, da nergate samo zato, da nergate.

  3. Ja, čas- človek se ne spreminja, Jezusa so umorili, hujskač k zlemu, nasilju, razbojnika Barabo, izpustili… No, v Sloveniji bi (je) lahko postal karkoli, dobil karkoli, zapravil karkoli, uničil kogarkoli, ki bi mu bil na poti – Jezusove “sorte”.

  4. Cesarja Avgusta in njegovo zapuscino se mi ne zdi posteno vrednotiti ob boku oz identicno fasisticnim, nacisticnim in komunisticnim rezimom. Urejeno pobiranje davkov tudi ni nujno neko zlo pocetje. Drzava lahko z znosno in pravicno odmerjenimi davki naredi veliko dobrega v skupno dobro, za javno blaginjo. Komunalna in prometna infrastruktura sta ocitna primera in ne nastaneta sama od sebe, ampak prav z zbranimi davki. To velja vedno in obstajajo zgodovinski in arheoloski dokazi o tem tudi za anticno obdobje.

    Avtor bi lahko tudi malo prevprasal svoj odnos do begunstva in beguncev ter do varovanja okolja, narave, znosnega podnebja. Eden od tistih je, ki vedno empatijo do teh vprasanj postavljajo v negativno luc. Vsekakor ima papez Francisek o tem zelo drugacno stalisce. Tudi Sveto pismo, kar se beguncev tice prav izrecno, tako Stara kot Nova zaveza.

    • Gospod IF,
      če dovolite, bi vam malo zbistril pogled. Saj kar dobro razmišljate, ampak zapisali ste: “Država lahko z znosno in pravično … ” Ne! Državi pripisujete nekaj, česar nima. Država ni oseba, zato ne mora ničesar. Pač pa lahko oblastniki to naredijo. Za javno dobro in to ceste, vodovod in kanalizacija prav gotovo so, s splošnim dogovorom pobere davke ter o,emjemo naredi. Za to pa potrebujemo izobražene oblastnike in predvsem moralno visoke oblastnike, ki jim je mar javno dobro. Te pa “vzgaja” krščanska Cerkev. Druga ne. Ali vsaj tako dobro ne.

      Če pa ni vere v Boga, potem je v družbi princip močnejšega. In močnejši se požvižga na javno dobro.

      Saj vam je to znano, kajne? Le sprani možgani še vedno prepevajo: “Država …”

  5. Predstavljene so globoke misli toda ne na najboljši način.
    Sicer pa mislim, da Jezusa v SFRJ ali pa dandanes v Sloveniji ne bi najbolje sprejeli. Težave je pravzaprav ista kot leta 0. Ljudje pričakujejo nekega Rambota, Spider-Mana, James Bonda 007 ipd. Jezus bi spet govoril o postu ipd.

Prijava

Za komentiranje se prijavite