Ob osamosvojitvenih razpravah smo od Böckenfördeja izvedeli, da demokracija, ki smo jo lovili v naša, samo navidezno zakrpana jadra, in smo o njej sanjali, ne ustvarja pogojev za svoje delovanje (mora pa ustvarjati razmere v katerih si družba organizira take pogoje). Zaljubljeni do ušes, mu nismo verjeli. Mislili smo, da imamo v novi politični garnituri dovolj sposobnih, zagnanih in poštenih ljudi, ki bodo poskrbeli za vznik civilne družbe, ki je humus iz katerega raste demokracija. Bonhöferju nismo prisluhnili tudi zato ker nismo vedeli kaj uravnovešena civilna družba sploh je, saj smo jo v prejšnjem totalitarnem sistemu poznali v sprevrženi podobi.
In zgodilo se je, kar se je moralo zgoditi. Civilna družba je klila in rastla izredno počasi. In danes mnogi analitiki ugotavljajo, da bi bile naše težave veliko manjše, če bi imeli pravo in razvejano civilno družbo. Površni zunanji obiskovalec bi hitro ugotovil, da imamo v Sloveniji veliko število najrazličnejših društev, ki naj bi bila nosilci civilne družbe. Društva res imamo, vendar je večina »copatarskih« in obrobnih. Nimajo bistvenega vpliva na delovanje države, kar pa je prav naloga civilno-družbenih organizacij.
Model delovanja civilne družbe
Za dobro in predvsem stabilno delovanje državnega vrha v demokratični državi niso dovolj volitve vsakih toliko let in občasni referendumi, ampak je potrebna tudi sprotna kontrola. To pa naj bi opravljala civilna družba skupaj z mediji. Toda kako?
Problem je podoben, kot ga poznajo študenti elektronike, ko pri tranzistorju dosežejo stabilno ojačenje s preprostim vezjem (negativno povratno zanko), ki privede del ojačanega in po predznaku spremenjenega signala nazaj na vhod.
Prenešeno v politiko, je izvoljeni državni vrh tranzistor, korekcijsko vezje pa je civilna družba, skupaj z nepristranskimi mediji. Ko je treba npr. vlado držati na vajetih t.j. vračati k temeljitim premislekom, se civilna družba postavi v negativno povratno zanko. Taka civilna družba kritično spremlja delovanje vladajoče garniture in z opozarjanjem korigira njene ambicije. Če to poteka ob harmoničnem sožitju deluje državni vrh stabilno in referendumi niso potrebni.
Z vplivanjem na vlado, ki je sama po sebi premalo aktivna in slabo reagira na pobude državljanov pa civilna družba v vlogi negativne povratne zanke, razmere samo še poslabša. Če pa je dovolj sposobna in ve kaj hoče, lahko svojemu delovanju začasno spremeni predznak in vlado spodbuja k delovanju. Govorimo o pozitivni povratni zanki, ki pa je navadno primerna le za kratek čas.
Civilna družba ima v demokratični državi skupaj z mediji pomembno odgovorno in občutljivo usklajevalno vlogo. V Sloveniji, ki ima za seboj v tem pogledu skromno zgodovinsko preteklost, učinkovite civilne družbe še nimamo. Povrh vsega pa ni dovolj da jo vzpostavimo. Treba je vložiti veliko truda v izobraževanje in vzgojo njenih nosilcev.
Civilna iniciativa za družino in pravice otrok, kot primer uspešne pobude civilne družbe
Vendar je v Sloveniji zadnje čase nekaj pobud civilne družbe, ki kažejo, da se nekaj premika. Največ energije in vztrajnost je pokazala Družinska iniciativa za družino in pravice otrok, ki jo vodi Aleš Primc. Ker državni vrh za sprotno vplivanje in dogovarjanje ni bil pripravljen spremeniti ali zadržati novega družinskega zakona, bi pobuda rada z referendumom, kot skrajnim ukrepom, preprečila njegovo sprejetje. Po mnenju iniciative je zakon nesprejemljiv ker:
1. Pomeni simbolno razvrednotenje družine in prinaša nadaljnje slabljenje vrednote družine (v EU ima Slovenija odstotno najmanj sklenjenih zakonskih zvez; izenačitev s homoseksualnimi zvezami bo stanje še poslabšalo).
2. Vlada z družinskim zakonikom nadaljuje s finančnim in socialnim kaznovanjem poročenih mladih zakoncev in njihovih družin (mladi pari izgubijo veliko pravic prav s poroko).
3. Vlada v družinskem zakoniku ne podpira delovanja nevladnih organizacij, ki mlade pripravljajo na zakonsko in družinsko življenje (zavrača tozadevne predloge.)
4. V družinskem zakoniku vlada izenačuje dve neenaki skupnosti (čeprav istospolna ne more posredovati bistvenega, t.j. življenja).
5. Vlada v družinski zakonik uvaja homoseksualno partnersko in izven partnersko skupnost, (ki je naša Ustava ne pozna in nikjer ne omenja, in je ne pozna nobena država v Evropi ali v svetu).
6. Vključitev homoseksualnih partnerskih skupnosti v družinski zakonik vzpostavlja pravno osnovo za legalizacijo brezplačne umetne oploditve za lezbijke in brezplačnega nadomestnega materinstva za homoseksualne moške (kar je v nasprotju z našo ustavo, z Oviedsko konvencijo EU ter z rezultatom našega referenduma o umetnem oplojevanju samskih žensk).
7. Zakonik vzpostavlja pravno podlago za spremembo učnih programov v osnovnih in srednjih šolah (ne obstaja moški in ženski spol, otrok za svoj duševni in telesni razvoj ne potrebuje očeta in matere).
8. Vlada manipulira z javnostjo in trdi, da je Ustavno sodišče zahtevalo izenačitev zakonske zveze s homoseksualno skupnostjo (Ustavno sodišče je zahtevalo le ureditev dedovanja med istospolnimi pari).
Civilna iniciativa za družino in pravice otrok je na osnovi teh pripomb vložila pobudo za izvedbo referenduma o družinskem zakoniku. Pridobila je dve tretjini od potrebnih 40.000. Med zbiranjem podpisov je Državni zbor poslal pobudo za referendum na Ustavno sodišče v pričakovanju, da bo ugotovilo neustavnost pobude. Odločitve Ustavno sodišče še ni sprejelo s čimer je veljavnost Zakonika še vedno v rokah ustavnih sodnikov. Zato še čakamo, če se bodo o negativnostih, ki jih po mnenju Civilne iniciative prinaša zakonik, lahko odločali volilke in volilci.
