Jernej Kurinčič, FB: Pravice do bogokletja nima nihče

21

… Besen sem bil, ko je bila v zvezi s “Charlie Hebdo” izpostavljena “right to blaspheme” (pravica do bogokletja). Te pravice nima nihče! Bogokletje pomeni, da zanikam, sramotim nekaj, kar je meni – ali drugemu – sveto. Naši kulturi je življenje nekaj svetega – in zato smo bili zgroženi ob pariškem napadu: zdi se nam skrajno “asimetrično” v imenu nekega razžaljenega božanstva vzeti človeško življenje. Imam pravico biti kritičen, biti neposreden, biti izzivalen, povedati svoje videnje resnice; to ni samo pravica, je dolžnost; a ko se zavem, da sem bogokleten, sem (že iz sočutja do sočloveka) dolžan umolkniti. Svoboda posameznika (tudi svoboda govora) je vedno omejena s svobodo drugega – in če se te meje ne držim, nimam pravice pričakovati od drugega, da se je bo držal on. Zato je, vsej osebni tragiki navkljub, “je suis Charlie” manija v marsičem manifestacija neokolonialnega kompleksa kulturne večvrednosti.

Ne staršev niti Boga sicer ne boli posebno, če jih nek pokovec – ali risar – sramoti. Boli pa mene: ker s tem žali nekaj, kar mi je sveto. Ključno je seveda to, kako reagiram – pobijati v tem imenu je primitivno (to je ključni problem primera Charlie), z nasiljem v tem imenu demantiram svetost, ki jo skušam braniti. Pogosto se žal zgodi, da se zdita možni zgolj skrajni različici odziva: ofenziva ali pa klečeplazniško sprejemanje. To se vedno znova pokaže tudi v odzivih na provokacije proti katolištvu. (Strelnikoff, Strunjanski križ) Bodimo vendar konstruktivni – odzovimo se s humorjem in intelektom – ki jasno sporočata, da avtor s svojim dejanjem izstopa iz obnebja človeškega dostojanstva (ki pa mu ga mi kljub temu še vedno priznavamo). Charlie je bil stalno skrajno kontroverzen – in tudi že velikokrat opozorjen. Dokler nisem videl serije naslovnic Charlieja, sem pariški masaker zgolj obsojal: zdaj pa ga – deloma(!!) – spoštujem. Ker, ja, zdaj razumem, da je bila mera polna. Samo škoda, da se ni dobilo par sposobnih pravnikov in ta cajtng “olupilo ” za 50k€ odškodnine … s terorističnim dejanjem pa so v bistvu izvedli transfer krivde Charliea nase …

Več lahko preberete na Facebook strani Jerneja Kurinčiča.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


21 KOMENTARJI

  1. Ponavljam, po striktnem islamskem pojmovanju je vsako upodabljanje kateregakoli preroka, kaj šele samega Mohameda, bogokletno početje.

    Velja tedaj, če želimo muslimane res spoštovati, tako dojemanje tudi za nas? Ali pa veljajo meje dostojnosti in nebogokletja v duhu univerzalnih vrednot, kot jih razume naša civilizacija- torej da ne ponižujemo, zaničujemo, sovražimo?

    Ta dilema me navdaja, ko gledam naslovnico zadnjega Charlie Hebdoja ( ki je na lepem za prezentacijo ne uspem več prilepiti sem – cenzura na Časniku? :(; sem jo pa prilepil pod članek EA Schwarbartla ), ki je izšel v 3 milijonih izvodov. Ni tako enostavna dilema.

    Po vseh konzervativnih vrednotah, ki so meni svete, ne bi mogel najti spornega v tej naslovnici. Nekateri muslimani so pa spet iz sebe, so zgroženi ali celo grozijo. Kaj zdaj?

    p.s. Dejansko gre za trk civilizacij. Če nekateri še tako držijo glavo v pesek. Samo to verjetno vseeno ni tak trk, da se ne bi dalo nič učinkovitega v prid dolgoročnega miru narediti. Ali pač?

    • Kaj zdaj, sprašuješ? Ne vem, nisem zasledil kakšnega zgražanja nad to karikaturo. Je zdaj že tako, da je temperatura visoka in treznih glav ni veliko. Zdaj bo na obeh straneh veliko vroče krvi. Čeprav bi se strinjal s tabo da tokrat Charlie ni šel predaleč. Vendar, glede na doslej, prav veliko kredibilnosti si Charlie ni nabral.

      Mogoče tudi ni smiselno najbolj striktno pojmovanje. V viharju je težko šteti posejano zrnje vetra…
      Očitno je že problem sploh spoštovati karkoli, kaj šele striktno pojmovanje svetoskrunstva.

    • Nobenega spoštovanja pobijanja ni. Gre za samorefleksijo. Kakor nimamo pravice do blasfemije med seboj, kot katoličani, je nimamo niti do drugih veroizpovedi, kot je islam, ali judovstvo.
      Zakaj pa židje v Izraelu lahko spoštujejo tako muslimane kot katoličane?

  2. vsako slabo je lahko za nekaj dobro. Pomembno je, da bi človeštvo iz tega primera napravilo civilizacijsko vrednoten korak naprej.

    Vendar bo težko, ker ne moreš pričakovati, da bosta skrajna islamistična država in Alkajda konstruktivna sogovornika, s katerima bi se dalo najti civilizacijske vrednotne rešitve po vzoru svetovnega etosa, ki je povzel pozitivne vrednote verstev.

    Bistvo problema so tisti finančni in politični mogotci, ki stojijo za Islamistično državo in Al Kajdo.

  3. Problem je tudi ta, da je malo takšnih, ki bi bili navdušeni nad sistemom, ki s svojim terorjem odstranjuje s tega sveta tiste, ki mislijo drugače. Slovenci smo to že doživeli.

  4. No,problem je v tem,da tistega,na kar se vi sklicujete-namreč spoštovanja do sočlovega-v tem našem svetu sploh ni več.Sicer bi se našel kakšen pravnik…Tudi v vašem najbližjem okolju. Namesto,da bi si vsak prizadeval za spoštljiv odnos do čisto vsakega navadnega in drugačnega bližnjega vedno in povsod,raje večino njih prezira,klanja pa se mogočnikom in vseh vrst malikom.

  5. Še to, potem se na to temo ne mislim več oglašati. Verniki na veliko poudarjajo ta vidik spoštovanja Boga in vsega, kar je z njim povezano.

    Ampak jaz vas sprašujem tole:

    1. Kako veste, kaj Bog v teh primerih od vas pričakuje, želi, ali celo zahteva? Glede tega lahko v Svetem pismu prebiramo od zagovarjanja genocida, pa do tega, da je potrebno nastaviti tudi drugo lice. Da o tem, da KC sama priznava, da ne gre Svetega pisma prebirati kot neposredno božjo besedo. Tako da, kako verniki veste, da je ravno tisto reakcija, tisto ravnanje, za katerega ste se sami odločiti v skladu s pričakovanjem, željami ali zahtevami Boga?

    Še bolj me pa zanima tole:

    2. Bog je vsemogočen, vseobsežen, vseeveden in stvaritelj vsega vesolja, torej tudi vseh nas, pa naj si gre za največje zločince, kot tudi največje kriminalce. In zakaj si predstavljate, da Bog od vas pričakuje, da ga boste branili, ščitili, bog ne daj, zanj celo ubijali? A je Bog za vas res tako slabotna, brezmočna, šibka kreatura, ki npr. za tistega, ki ga žali, ne spoštuje ali še kaj hujšega, ne bi znal sam poiskati pravo kazen, če že meni, da si jo zasluži? Se pravi, zakaj si domišljate, da ste tako pomembni, da lahko igrate božjega advokata, božje vojščake, policaje itd., ko pa ima dejansko Bog vse, kar obstaja, v malem prstu, kot pravimo? A si res domišljate, da rabi glede teh stvari Bog vašo pomoč? A si res domišljate, da če nekoga ne popljuvate in prekolnete, ker je žalil Boga, potem ne bo božji pravičnosti nikoli zadoščeno? A vam nikoli ne pade na pamet, da bo na koncu Bog za vse poskrbel in poskrbel tako, kot se njemu zdi prav, brez da bi se morali v ta vidik božje svetosti vtikati tako, ko se vam pač zdi vam (ne Bogu) prav? Skratka, ali ne pomeni pravo spoštovanje Boga ravno v veri, da je Bog tisti edini razsodnik, tako na zemlji kot onkraj, ki vaše pomoči niti pod razno ne rabi, ker ni neko nebogljeno bitje, ki si ne bi moglo samo pomagati? A se vam ne zdi, da na tak način zgolj izražate nezaupanje in nevero v nekaj, v kar naj bi verovali in da Bog od vas ne pričakuje, da igrate vlogo božjega policaja, ampak da ste vero v Boga sposobni tudi iskreno živeti in ne zgolj o njej površno pametovati? Ali si res predstavljate Boga kot nekoga, ki od svojih zvestih podanikov pričakuje, da sovražijo, zaničujejo, obsojajo, napadajo, tudi fizično, vse in vsakogar, ki si drzne vaši ideji o Bogu nasprotovati?

    Ali ste taki zgolj zato, ker sploh ne verujete v Boga, ampak v svojo lastno pomembnost in njeno lažno svetost, ki vas bo na koncu pripeljala do tega, da se boste v vaši zadnji uri bili primorani soočiti z naslednimi besedami: “Kajti povem vam: Če vaša pravičnost ne bo večja kakor pravičnost pismoukov in farizejev, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo.”

    Mene bi na vašem mestu glede teh vprašanj pošteno skrbelo.

  6. ..ajde bre ..ovi Francuzi si uvezli Arape, pa su jih onda ovi čarlisti godinama prcali u mozak i ovima je puko film…

  7. Se strinjam z Lenko Primcem, da je potreben pogled z različnega zornega kota. In potem tehtati kaj je bližje božji in medčloveški ljubezni.

  8. če bi imeli miroljubni muslimani tako potrpežljivega in etičnega sogovornika kot je Lenko Primc, bi že bil že zdavnaj dosežen napredek v medsebojnem dialogu.

    Tudi nekaterim kristjanom manjka ta sposobnost dialoga.

  9. Seveda pa je lažje filozofirati kot pa to uresničiti v življenju. Torej s tistimi, ki niso navajeni enakopravnega, miroljubnega in iskrenega dialoga.

    • Ti kot prvi, ki ne zmoreš dialoga: morda ti bo dovolj tole:
      Pope on Charlie Hebdo: There are limits to freedom of expression when religion is insulted.

  10. Se strinjam o omejitvah svobode govora, ko gre za verska čustva, saj jih je potrebno spoštovati.

    Vendar, ko gre za tako nasilen odziv, ni mogoče težo medsebojnih ravnanj obravnavati z enakimi vatli.

    Ampak potrebno ostro obsoditi brutalno nasilje nad novinarji.

    V nadaljevanju pa storiti vse na civiliziran način, da bo poročanje novinarjev v skladu s človekoljubnimi vrednotami, ki so odsev stvarstvenih, torej božjih vrednot.

  11. Vse skupaj je bedno, nikoli ne bo sožitja med kristjani in mohamedanci, žal imamo v Vatikanu izdajalce in se klanjajo mohamedancem, pa čeprav slednji na veliko tolčejo po kristjanih. Škoda da vse krščanske ločine ne pridejo k pameti in se združijo saj nas združuje vera v istega Boga in Jezusa Kristusa. To je edina prihodnost ne pa multi kulti in sobivanje z mohamedanci!
    Poleg tega pa vsi ljubitelje mohamedancev pozabljate na sto letnico genocida mohamedancev nad Armenci, Grki in Asirci!

Comments are closed.