Od aktualnih politikov ne pričakujmo revolucionarnih državnih vizij

38
Od Alenke Bratušek, Karla Erjavca, Janeza Janše, Marjana Šarca, Mateja Tonina, Dejana Židana itd. ne pričakujmo revolucionarnih intelektualnih konceptov in državnih vizij. Foto: D. Sterle/Facebook

V Sloveniji bomo kmalu praznovali nov državni jubilej in ob jubilejih se spodobi, da se vprašamo: Kako pa je kaj s slovensko vizijo? »Manjka nam vizija,« je v zborniku Nove revije Slovenci in prihodnost iz leta 1993 zgroženo ugotavljal filozof Ivo Urbančič, kar je definiral kot nacionalni škandal, da osamosvojena, demokratizirana in mednarodno priznana mlada država ne ve, kaj bi sama s seboj. Pod preprogo konsenza političnih elit, da sta naslednja državna cilja vstop v Evropsko zvezo in NATO, je bila vsaj tehnično smer zarisana.

Slovenski model tranzicije doživel hudo streznitev ob nastopu finančne krize

V ekonomskem smislu je sicer slovenska tranzicija nekoliko samosvoja, kot sta jo v knjigi Capitalist Diversity on Europe’s Periphery definirala Dorothee Bohle in Bela Greskovits, ko sta z uporabo teoretskega okvirja Polanyjeve Velike preobrazbe analizirala tranzicijo postsocialističnih držav. Slovenijo sta umestila v posebno rubriko – neokorporativistični model tranzicije, za razliko od neoliberalnega modela baltskih držav in vgrajenega neoliberalnega modela višegrajskih držav. Kljub relativni uspešnosti v 90. letih je slovenski model doživel hudo streznitev ob nastopu finančne krize, kjer so na dan prišle vse njegove težave.

Slovenski model tranzicije doživel streznitev ob nastopu finančne krize.

Vizije se pišejo vedno znova. Zadnja je prišla na dan v času Cerarjeve vlade. Problem te vizije je predvsem v tem, da če ne bi bilo krajšega odstavka o pomembnosti slovenskega jezika, bi v naslov Vizija Slovenije namesto Slovenije lahko mirno zapisali Nove Zelandije, Čila, Švedske ali Kanade. Generične vizije, ki tako malo črpajo iz lastne identitete in razumevanja svoje narodne bitnosti, bodo kakor doslej tudi v prihodnje ostale samo črke na papirju. V viziji ne boste niti enkrat zasledili besed tradicija ali krščanstvo. Narodna zavest in dediščina sta na 88 straneh omenjeni enkrat. Glede na to, da je pri pisanju vizije sodelovalo 610 slovenskih državljanov iz različnih okolij, socialnega stanu in poklicev ter so se o tem pogovarjali 100 ur, je to očitno naše realno stanje. Več kot samo rahlo zaskrbljujoče.

Od aktualnih politikov ne pričakujmo revolucionarnih intelektualnih konceptov in državnih vizij

Po drugi strani pa je valiti vso krivdo na politično elito in njeno (ne)zmožnost vzpostavitve vizije nedoraslo in nepošteno. Sam se strinjam z Friedrichom A. von Hayekom, ki pravi, da so politiki »drugorazredni razlagalci idej« (»secondhand dealers of ideas«).Torej, da politiki ponavadi niso neki intelektualni veleumi, razsvetljeni filozofi, ki uspešno aplicirajo svoja dognanja v praktično politiko. Thomas Jefferson, J. E. Krek in Robert Schuman se pač ne rodijo na vsakih pet let. Nasprotno, za Hayeka so politiki ponavadi izvajalci idej, ki so zrasle na zelniku drugih.

Če sem povsem plastičen, ne pričakujem od Alenke Bratušek, Karla Erjavca, Janeza Janše, Marjana Šarca, Mateja Tonina, Dejana Židana itd. revolucionarnih intelektualnih konceptov in državnih vizij.

Sledeča ugotovitev je samoumevna. Če so politiki samo izvajalci idej nekoga drugega ali neke druge intelektualne skupine, je potem očitno, da ne znamo razviti dobrih idej na celotni družbeni ravni. Torej ne gre toliko za problem političnih elit kot za problem celotne slovenske intelektualne srenje. Kar je pravzaprav še bolj zaskrbljujoče.

Slovenija je v realnopolitičnem smislu majhna, periferna država. Z dvema milijonoma prebivalcev ne bomo spreminjali ekonomske svetovne ureditve, kar so sicer pobožne želje mnogih slovenskih intelektualcev. Samo preko dobrega razumevanja samih sebe, svoje lastne identitete, svojih potencialov, a hkrati tudi odličnega razumevanja družbeno-ekonomskega mednarodnega sistema, kateremu pripadamo, in nacionalnega političnega konsenza lahko začnemo lesti iz povprečja. Kako gre že tista zgodba o Davidu in Goljatu …?

Intelektualci so pred štiridesetimi leti začeli krhati ustroj nekdanjega nedemokratičnega režima in jasno kazali pot naprej. Je že prišel znova čas, da se prekine cikel brezciljnosti?

 

 

Opomba: Pri besedilu gre za del prispevka, ki je bil objavljen v Slovenskem času. 

38 KOMENTARJI

  1. Vegliharska bolezen je vseprisotna. Tudi avtorja je okužila.

    Navedeni slovenski politiki niso vsi isto. Eden izmed njih je le napisal nekaj knjig, izmed katerih je ena še vedno najbolj prodajana knjiga slovenskih avtorjev. Napisal je tudi precej zanimivih in aktualnih esejev. Poleg tega je ponudil vizijo 2. republike, ki ni bila ugodno sprejeta. Delno zaradi potencialne izgube svojih položajev in privilegijev, delno zaradi zavisti, delno zaradi lenobe. Je pa ta avtor podvržen nenehnim napadom, kajti v Sloveniji je špice treba porezati. Vsekakor se to ne more primerjati z ravnijo “baba je žaba”.

    Kar zadeva slovenskih intelektualcev, je stanje še slabše kot med politiki. Veliko tako ali drugače indoktriniranih, v glavnem skrbijo zase in da se ne bi komu zamerili. Med njimi ni čutiti pretirane skrbi za prihodnost države.

    • Natančno to sem imel namen napisati tudi jaz, zato ne bom ponavljal. Vse to, kar je avtor napisal, nedvomno drži, brez potrebe pa je intelektualni diskurz pokvaril z metanjem navedenih politikov v isti koš. Ne, niso vsi enaki! Vsegliharstvo je odraz pomanjkljive analitične širine, precej blizu šankarske razprave in gostilniškega nalaganja, vse v smislu – da se ne bi komu zamerili. Izključevalski antijanšizem pa je primer družbene patologije, boja za politično preživetje, tipičen za družbe brez vizije in vizionarjev. Usmeritev za pojav “novih obrazov”, dokler pač narod ne bo spregledal.

  2. Predvidevam, da se bodo zanamci zelo čudili (nam zamerili), da nismo znali izkoristiti danega trenutka. Imeli smo (imamo) vse pogoje, da bi se razvili v razvito zahodno (srednjo) evropsko državo. Zapravili smo edinstveno priložnost za to zaradi butaste slovenske privoščljivosti, napačnih ljudi na oblasti, zaplankanosti in opranih možganov. Če ljudje že sami sebi ne privoščimo boljšega življenja in ne volimo sposobne predstavnike oblasti, zakaj ne pomislimo na svoje zanamce, da bi jim omogočili boljše življenje doma. Mogoče pa se nam zdi frajersko, da bodo morali iti naši otroci služiti kruh v tujino. Žal pa se tudi tam ne cedi med in mleko in veliko tujcev ne uspe.

    Pa razumi samouničevalski narod, dvomim, da bomo spregledali. Ali pa bomo, ko bo že daleč prepozno.

    • DOBRO POVEDANO !!! ! !!! ZA VSE SLEPE SLOVENSKE BUTALCE KI SPIJO SVOJE DUHOVNO SPANJE MRTVECA !!! ! !!! ZATO PA SMO SAMO ŠE TRUPLO OD NEKOČ NARODA !!! ! !!!

  3. Jaz se tudi cudim oceni Peterleta mlajsega, ki Janeza Janso postavlja med nezmozne nekih strateskih pogledov in smelih odlocitev. Pri njemu se mi zdi bolj vprasanje, ce je okoli sebe (se) zmozen zbrati dovolj potencialov in podpore za uresnicevanje neke vizije.

    Neresevanje rastocih problemov v zdravstvu kljub svetim obljubam je sicer dokaz absolutne nekompetentnosti vseh treh nastetih zadnjih premierov/ premierk tranzicijske levice. Upokojevanje in pokojnine ter skrb za dostojno zivljenje starostnikov so nasleden strateski problem starajoce se druzbe. Preprecevanje pretiranega bega mozganov. Pomembnost druzinskega zivljenja in spodbujanja ( vecje in zgodnejse) natalitete. Zascita pred nekontroliranimi in pretiranimi, zlasti ilegalnimi imigracijami. Odlocnejsi koraki v smeri bolj okolju prijaznega vedenja.

    Sicer bi bilo po mojem mnenju vsaj toliko kot hlepenje po revolucionarnih vizijah in preobratih v dobrobit slovenstva ucvrstitev v tistem, kar smo prepoznali v letih rojstva nase drzave kot stratesko smer nacije. Torej demokraticna politicna kultura, socialno trzno gospodarstvo, vladavina prava, dobrososedstvo, EU, NATO. Trdim, da smo v vseh teh tockah ostali na pol poti oz nas nevarno zanasa. Ta domaca naloga se ni opravljena.

    • Amennn !!! ! !!! Toda, kje je junak, ki bi ta Zloben Pokvarjen Mtrev Narod popeljal stran od Prepada nad katerim se nagiba ??? Morda Brščič ali pa Šiško, , … ker Janša je svoje priložnosti Žal že Zapravil, in so ljudje zato večinoma nezaupljivi do njega, oziroma še bolj proti njemu . Drugih svetlih pa jaz ne vidim več.

  4. Pomanjkanje vizije? Ivo Urbančič – vizionar? Politične elite? 1) Stranka SDS in še mnogi politiki znotraj drugih strank imajo od vsega jasno vizijo, kaj narediti iz Slovenije. 2) Med vsemi modrostmi pravih modrecev avtor najde prav Urbančiča, trdega marksista, ki si je z večnim nerganjem nakopal kritike tudi na levici in si tako ustvaril javno podobo demokrata. 3) Politične elite? Da nekdo ob vsej skorumpiranosti Slovenije, kjer ti je, če nisi naš, dovoljeno kvečjemu dihanje, govori o različnih političnih elitah, je pa res preveč. Za Slovenijo je edina rešitev revizija zgodovine in (vsaj simbolična) lustracija, po kateri bi morali (simbolično) kaznovati še žive akterje totalitarnega režima, iz javnega življenja bi morali umakniti krvave simbole, v učne snovi v šolah bi morala priti resnica o zločinski NOB, povojnih poklih in 45. letih super serijske kršitve človekovih pravic. Zavajajoč članek.

  5. Čudno , res čudno, da pisec tega članka ne vidi razlike med strankami vladne koalicije in opozicijo glede državniške drže in državotvornih ciljev.

    Upam, da bo kdo odgovoril na ta provokativen in nerealen prispevek.

    • Morda jim pa samo primanjkuje piscev , oziroma avtorjev, pa so zato kar nekoga potegnili iz neke luknje … 🙁

  6. Prav gotovo ne bi slovenska opozicija kršila slovensko suverenost kot jo kršijo leve slovenske vlade, ki so imele s srbsko vlado v Beogradu v zadnjih letih že več skupnih sej vlad.

    • JA, GROZNE ANTISLOVENSKE PROTISLOVENSKE ZLOBNE LJUDI SMO SI NAKOPALI NA VODILNE POLOŽAJE !!! ! !!!

  7. V Sloveniji je mnogim ideal enakost v revščini. Materialni, intelektualni, moralni. Kakršni koli. Ne moti ji revščina, moti jih razlika med njimi. To je ena izmed podlag vsegliharstva. Druga je težnja, da se ne bi nič spremenilo. Torej ohranjanje sedanjega stanja mafijske ureditve države. Tretja je morda nezmožnost videti razliko, torej duševna revščina ocenjevalca razmer.

    Vsi vsegliharji izhajajo iz ene ali več teh podlag. In vedno bodo našli razlog za to, da so vsi isti in da se ne da nič storiti. Rezultat je pa vedno ohranjanje sedanjega stanja.

    • Predlagam, da namesto psihološke analize vsegliharjev in potem obsodbe enostavno zapišete, kaj je npr. Janez Janša naredil v smeri vladavine prava.

    • V demokraciji je za vsak ukrep izvrsilne oblasti treba imati dovolj voljnih glasov. A to je za vsegliharje ze visja matematika.

      • Svoj čas je imel dovolj glasov. A je namesto privatizacije NLBja odkupil še zadnje delnice od Belgijcev. Kdo bo potem takemu še dajal glasove? Da ne omenim izposojo denarja.

        Tako da se malo umirite s tem zmrdovanjem nad vsegliharstvom. Še niste opazili, da izgubljate privržence?

          • TINE, VSI MOJI PRIJATELJI BI RADI SPREMENILI SEDANJE BEDNO STANJE, AMPAK, NEKATERI SO PROTI VSEM POLITIKOM, KER MORAJO ZA NJIHOVE POHLEPNE RITI DELATI CELE DNEVE, DRUGI PA SO NA PODLAGI REFERENDUMA NEDELJSKEGA ODPRTJA TRGOVIN ENOSTAVNO OBUPANI , KER VIDIJO, DA POLITIKI DELAJO PO SVOJE, KER NE POSLUŠAJO VEČ NARODA IN SO TAKO ŽE BOLJ PROTI NARODU KOT PA ZANJ !!! ! !!! KJE JE POTEM REŠITEV ???

        • Tu pa ne gre za ta motiv “da vse ostane tako kot je”.
          Gre za nekakšne “zdrse”, za katere nimamo pojasnjenih odgovorov.
          Pa bi jih morali imeti.

  8. Na ta način dokazujejo, da vzpostavljajo nazaj Jugoslavijo na račun slovenske samostojnosti in suverenosti.

  9. Menim, da je Peterle mlajši v zgornji politični analizi precej površen pri ocenjevanju slovenske politične stvarnosti.

    Četudi morda sam od aktualnih politikov ne pričakuje (glede na sedanje stanje) revolucionarnih političnih konceptov vodenja države, pa takšne koncepte pričakujejo volivci najmanj dveh slovenskih političnih strank, ki definitivno gojita prevratniške programske vzorce. Njuni volivci so predstavnike teh dveh strank izvolili v parlament v precej večjem številu, kot so to storili volivci stranke N.Si (ki jo, tako predvidevam, že zaradi družinske politične tradicije podpira mladi Ožbej).

    Ne vem, zakaj je v naštevanju aktualnih politikov popolnoma zaobšel političnega vodjo stranke, od katere nezanemarljiv delež slovenskih volivcev očitno pričakuje revolucionaren koncept politike, saj edino tak programski koncept ta stranka ponuja!
    Če smo povsem plastični – gre seveda za Luko Mesca in stranko Levica, ki bi s svojimi marksističnimi revolucionarnimi vizijami vodenja države: z zadržanjem čim večjega deleža državne lastnine, z delavskim samoupravljanjem v gospodarstvu, z visokimi obdavčitvami kapitala, s težnjami po ponovnem absolutnem podržavljenju zdravstva, šolstva itd… in z vpitjem o potrebi po večji socialni pravičnosti (vzemi bogatim, da boš delil revnim – in sebi!) državo Slovenijo najraje popeljala nazaj v socialistično prihodnost. Pa magari z revolucijo, če je treba tudi z ulično – ne podcenjujmo sposobnosti skrajnih levičarjev za mobilizacijo brezperspektivne mladine, ki ji manjka, kar povejmo naravnost, krščanskih vrednot. Mladi ne poznajo pravega obraza socializma, zato jim levičarji zlahka prodajajo “revolucionarne” (v narekovajih, ker gre dejansko za že preživete) socialistične koncepte države.
    Vse to je avtor zgornje analize popolnoma zanemaril.

    Med aktualnimi politiki je Mesec vsekakor največji prevratnik, nič manjši od njegovega sotovariša Kordiša. To so ti salonski “revolucionarji”, ki prefrigano čemijo v navidezni opoziciji, zato da pred naslednjimi volitvami, v očeh površnih mlajših volivcev, vsaj na videz ne bodo izpadli neposredno odgovorni za fiasko Šarčeve koalicije. Kot smo opazili, strateško že počasi umikajo svojo podporo vladni koaliciji ter prepuščajo prostor Jelinčičevim prostim strelcem, da bi še pred naslednjimi volitvami pristali v pravi opoziciji. Zaradi umika v opozicijo si lahko obetajo celo večji volilni izplen od zadnjega.
    Če Levici prištejemo še stranko SD, oziroma njen Mladi forum, torej neokomunistični politični podmladek tipa Štromajer in Škoberne s somišljeniki, bomo naenkrat ugotovili, da je revolucionarni politični potencial mlajših generacij aktualne slovenske levičarske politike kar velik.
    Po številu izvoljenih poslancev vsekakor večji od N.Si-jeve, po novem imenovane, “sredinske” politike.

    Ne pozabimo na takšne dogodke, ki se mlademu Peterletu morda zdijo tako zelo obrobni, da se mu revolucionarnega naboja takih dogodkov ni zdelo vredno niti upoštevati – ki pa v slovenskem prostoru, žal, zaenkrat žanjejo večji volilni uspeh kakor zmerna politika N.Si:

     https://m.youtube.com/watch?feature=emb_title&v=Vw1KLVYMcA8

  10. “Od aktualnih politikov ne pričakujmo revolucionarnih državnih vizij” .. je pisec naslovil svoj prispevek !!!
    A gornji video (Vanja 3.1.2020 ob 17.05) ne kaže ravno nasprotno?!?

    • Prilagam malo daljši prispevek s kongresa Mladega foruma SD.

      Tovariši bi hoteli socializem!
      Vemo, zakaj – v socializmu se da lepo živeti od tujih žuljev in tujega denarja… dokler tujega denarja ne zmanjka.
      V socializmu bi bii vsi enakopravni – v revščini.
      No, nekateri izbranci bi bili zmeraj enakopravnejši od obubožane raje, se razume.

      https://m.youtube.com/watch?v=deP7KTcy9a0

      • Konkurenca da navrže zmagovalce in poražence … za poražence pa nihče ne skrbi, je dejal Kučan.
        Kolikšen problem imajo s tem naprimer naši sosedi Avstrijci in kako ga rešujejo?
        In kdo pri njih skrbi za poražence?

        • Poraženci??? No, ne vem, kako Avstrijci skrbijo za njih, ampak postopalo naj bi se tako:

          – kdor ne zna, tega naj se nauči,
          – kdor ne more, naj zanj poskrbi dobrotno srce soljudi ali na kratko solidarnost in
          – kdor noče delati, ta naj pa tudi ne je.

  11. Tale peterle mlajši je eno domišljavo bitje, preveč dobro mnenje ima o sebi. Še zelo dolgo bi moral zoreti, preden bi lahko pisal o takih temah.
    Zelenec.

    • Ad hominem

      Ad hominem ali argument proti človeku je argument, ki poskuša spodbiti trditve ali sklepe z napadom na osebo, namesto na argument sam. Verniki bodo pogosto uporabili to zmotno logiko pri spodbijanju argumentov skeptikov s trditvijo, da so skeptiki polni predsodkov. Vendar se morajo tudi skeptiki paziti, da ne zapadejo v ad hominem, rekoč, da so trditve vernikov v NLP brezpredmetne, ker so ljudje, ki verjamejo v NLP, nori ali neumni.

      Primer
      Ker si neizobražen, tvoja trditev že ne more biti resnična!

      Več o zmotni logiki:
      http://www.skeptik.si/zmotna-logika

Comments are closed.