Je sploh mogoče iti naprej?

21
245

Iskanje mandatarja v zadnjih tednih je postajalo že smešno. Gregor Virant je na vprašanje o razhajanjih med DL in SD o slabi banki in holdingu v  “bomo že” slogu odgovoril: “Če se bomo dogovorili o kakšnih dopolnitvah ali popravkih, ne bo noben problem. Nekaj sta se dogovorila že minister Šušteršič z Alenko Bratušek, in tu se bo dalo najti kompromise.

Na koncu je levica iz anonimnosti lansirala Alenko Bratušek, ki pa v parlamentu ni povedala nič konkretnega. Njen vsebinsko reven nastop in očitki Financ na račun njenega vodenja direktorata za državni proračun v preteklosti reducirajo njene atribute na nov obraz in na prvo žensko premierko. Tako kot je pred tedni izrazil željo Janez Stanovnik.

V dneh tik pred razpravo o konstruktuvni nezaupnici je sledilo nekaj novih elementov, ki so potrjevali kaotičnost dogajanja: Janez Janša je bil izključen iz Pen Kluba pod vodstvom – kako cinično – Vena Tauferja, pojavila so se ugibanja o plagiatorstvu kandidatke za premierko in enega izmed poslancev SDS. Redka glasu razuma sta bila poziv predsednika Republike Pahorja, da je na parlamentu, da ne zgolj morebiti zamenja vlade, ampak zagotovi homogeno vlado, ki bo Slovenijo popeljala iz krize. (Ravno tega v parlamentu včeraj nismo slišali.) Janez Šušteršič pa je v svojih izjavah potrdil, da DL le ni povsem enotna in da ji je najbrž žal zaradi prehitre Virantove reakcije na poročilo PKK.

Tisto, kar resnično globoko skrbi je, s kakšno ihto se slovenska levica že vseh 23 let samostojne Slovenije zaletava v vsak poskus desnice, da vodi vlado. Zrušena je bila Peterletova; Bajukova je do volitev zdržala verjetno le zato, ker je trajala le pol leta; prva Janševa je sicer zdržala, a so ji/mu obesili Patrio.

Po izvolitvi Bratuškove Finance ugibajo, kaj sploh je še storiti desnici, in ji za vodenje “ponujajo” Šušteršiča. Ne vem, če je kaj v sorodu z voditeljem zgodovinske SLS Ivanom Šušteršičem, a dr. Janez Šušteršič je lahko morda liberalec, ne pa voditelj desno-sredinske stranke konzervativno-ljudsko-krščanskodemokratske usmeritve. Desnica svojih problemov z vodjo ne bo tako enostavno rešila.

Skrbi vtis, da desna vlada za slovensko levico ni samo prilika za običajno opozicijsko kritično držo, ampak priložnost za ustvarjanje izrednih razmer, za bitje plati zvona v hudi uri. Ne glede na to, da umirajo še zadnji udeleženci revolucije in da strici iz ozadja zbujajo smeh, se tudi mlada levica, ki ni bila soudeležena v revoluciji obnaša podobno revolucionarno, uporniški mit pa presaja v novi čas. Morda gre res verjeti, da je bila tudi revolucija leta 1941 pri nas avtohtona.

Ali nam je v takšni domovini še živeti? Bo ponovitev italijanskega scenarija s slovenskim Berlusconijem Slovenijo naredilo neprijazno za bivanje za vse, ki se ne bodo želeli – na lokalni ali državni ravni – podrediti načinu vladanja, v katerih se zasebni in družinski interesi mešajo z javnimi, kjer bomo tisti, ki se s fevdalno “pozitivno levico” ne strinjamo, morali tiho držati sklonjene glave?

Ali levica res ne premore kaj boljšega od Bratovškove in Jankovića? Ali pa je dobri polovici Slovencev res tako kar prav? Slovenija je res razdeljena, kar samo po sebi ni nič tako hudega; težava je, ker si en, večinski pol prisvaja državo, ker ni nesporne avtoritete (seveda tudi sodne ne), ki bi posameznike varovala pred samovoljo prisvojiteljev države. Kajti tisti, ki bodo stegovali vratove, jih naši berluskoniji ne bodo zapirali ali sežigali njihovih knjig, ampak jih onemogočali pri njihovem profesionalnem delu in preko vsemogočnega obvladovanja države nagajali pri v vsakdanjih življenjskih situacijah.

Ne gre si delati utvar: Evropa bo pogledala skozi prste vsaki slovenski oblasti, ki bo uspela zagotoviti vsaj kuliso demokracije. Dokler naši berluskoniji ne bodo zakuhali takšnih konfliktov, kot smo jim bili priča v Romuniji ali na Madžarskem, je oblast na varnem. Poleg tega jih varujejo domači mediji, ki jim tudi tujina hoče verjeti: navsezadnje nima časa za majhno Slovenijo; njene male zgodbe, še tako pokvarjene, konec koncev ne prizadevajo njenih velikih interesov. Prepuščeni smo torej sami sebi.

Več kot dvajsetletno vladanje levice je bilo prekinjeno le z nekaj let “izrednih razmer” na čelu z desnimi premieri – to so bili intermezzi, zaznamovani z odločnim rušenjem in delegitmiziranjem desno-sredinskih vlad. Zato Slovenija teh dvajset let ni izkoristila za korak naprej, ampak je zmanjševala primerjalno prednost z drugimi državami Srednje in Jugovzhodne Evrope.

Ob takšnem isplenu triindvajsetih let samostojne države se z vso resnostjo zastavlja vprašanje, kako naprej? Je sploh mogoče iti naprej? V času LDS-ovih vlad so si tedanji LDS-ovi berluskoniji (ki jim je pokojni dr. Janez Drnovšek držal kuliso spodobnosti) minimalno obliko družbenega konsenza zagotavljali tako, da so desnim strankam v koaliciji pustili nekaj tankih kruhovih rezin. Celo na desnici se je začelo uveljavljati prepričanje, da drugače, kakor s pobiranjem odstotkov (za stranko in celo za lasten žep), ne gre. Od tega so ostale razvaline desnih mini-berluskonijev. Tudi  danes desnica še ni povsem imuna pred prisvajanjem redkih vzvodov državne ali ekonomske moči, ki si jih pridobi. A upravičena kritika tovrstnega početja takoj potihne ob glasnih zvokih nezaslišanega početja naših levih berluskonijev.

Na dolgi rok lahko upamo, da bo Slovence srečala pamet. Na kratki in srednji rok pa se državi v takšnih razmerah slabo piše. Pot iz sedanjih razmer bi bila možna le v iskrenem dialogu s tistim, kar je poštenega še ostalo od post-tranzicijske levice, ter v jasni, kredibilni govorici novih političnih strank, ki bi zmogla priti tudi v ušesa tistih, ki se ne glede na vse, na volitvah odločajo za stranke, formalne in neformalne naslednice nekdanjih družbeno-političnih organizacij.

Foto: Siol


21 KOMENTARJI

  1. Imunski sistem Državljanov Slovenije bo nekritično, nerazumno in pogosto brezumno omaloževanje utemeljenih pomislekov o verodostojnosti poročila KlemenčičPraprotnikoveKorupcije moral vrniti kot bumerang.

  2. Zakaj bi bili malodušni? Nasprotno!

    Uspešni se učijo na svojih napakah in na napakah drugih.

    Življenjski problem ali stiska je, le dodatna motivacija za človeka, da stori vse, da se vzroki za njo odpravijo in da se stem stori preporod.

    Izkoristimo našo pozitivno duhovno moč in uresničimo preporod Slovenije!

    Izogibajmo pa se prepirom, ker so ti velika zavora duhovnega in materialne4ga napredka!

  3. Kako prisrčno izsiljeni nasmeh izražata nesojeni in izglasovana mandatorka.
    Sliko bi najraje postavil kar na koruzno polje, bi vrane še tisto nazaj prinesle, kar so lani odnesle.

  4. Šušteršič, nov voditelj desnice? Saj nismo smešni. Od njegovega delovanja in dejanj naprej v stranki, odgovorni za novo nazadovanje Slovenije, mu ne verjamem niti malo. Iz strokovnjaka se je spremenil v strankarskega vodljivca, vojščaka, ki je zgolj v mesecu zapravil ves politični kapital, ki si ga je v relativno kratkem času zgradil z delovanjem civilne družbe in obdobju obljub resetiranja. Šušteršiča si ne želim več gledati. Če bi imel kakšna načela in obraz, bi že davno zapustil DL (kot je to storila njegova tašča, ki ima očitno več potenciala za daljnovidno predvidevanje razmer). On pa ostaja trdno v sedlu in se samo navzven prodaja kot suverena osebnost, ki zgolj nima možnosti vpliva. Lepo prosim.

  5. Kaj ste pa pričakovali od enega mladca, ki je uspel na profesorski poti brez vidnih političnih znamenj? Seveda je brez hrbtenice. Nimamo še junaka, ki bi obdržal hrbtenico in uspel. Ga ni!!!

    • Gerontokrat Zdravko, povsem razumem, da vas Šušteršič žre – je mlad, uspešen, profesor in še v politiko se je podal, pa ne zaradi nje same. Vi pa iz udobnega naslonjača berete levite in modrujete o hrbteničnih boleznih.

  6. Robni pogoji niso spodbudni.

    Demokarcija naplavi povprečneže, dočim kapital izbira slektvino, tiste ki najbolje izpolnujejo njegov interes. Tako je politična ekipa inferiorna kapitalski. Kvaliteta je na strani kapitala.
    Kapital je globalen, politika je lokalna, tako je tudi kvantiteta na strani kapitala.
    Politika je tako že davno izgubila bitko z kapitalom in edino kar ji ostane, je upravljanje državne uprave. Podjetja, ki ostanejo v državni lasti (nacionalen iteres), vodijo povprečneži, ki ne morejo kokurirati pravemu kapitalu.

    Politika, ki se zavzema za močno državno upravo ima zagotovljeno volino zmago, ker je baza državnih uslužbencev velika in stabilna. Povsod po Evropi so državni uslužbenci levi volilci, ker jim levica zagodavlja stabilen obstoj, ker jih varuje pred negotovstjo v katero so potisnejni delavci privatnega sekorja.

    Globalni ali močni kapital seveda obvalduje in nastavlja politike, ki se ukvarjajo samo z državno upravo. Neprijazno okolje za inovativne ljudi, ki so sposobni ustvariti mala kreatvina podjetja, ali nasprotovanje podeljevanju kocesij, ki bi zmanjševalo moč državne uprave, so voda na mlin močenemu kapitalu.

    Moto levice, je: “preveč kapitalizma”, no G.K.Chesterton je rekel, da preveč kapitalizma pomeni, premalo kapitalistov. Levica se tako navidezno bori broti kapitalizmu, kajti levice je strah podjetnih sposobnih ljudi, z velikim kapitalom pa sta v simbiozi. Levica zagotovi poceni delovno silo (poceni priseljenci, matere samohranilke) globalenmu kapitalu, kapital pa promovira levico do volilne zmage.

    • In če pri nas prišteješ še vse tiste uvožene “levičarje”, bodo potrebne vsaj tri generacije, da se spremeni mentaliteta nacije.

  7. Tadej, dajte pojasnite to nebulozo:

    “Moto levice, je: “preveč kapitalizma”, no G.K.Chesterton je rekel, da preveč kapitalizma pomeni, premalo kapitalistov. Levica se tako navidezno bori broti kapitalizmu, kajti levice je strah podjetnih sposobnih ljudi, z velikim kapitalom pa sta v simbiozi. Levica zagotovi poceni delovno silo (poceni priseljenci, matere samohranilke) globalenmu kapitalu, kapital pa promovira levico do volilne zmage.”

    S Chestertonovo pomočjo, če ne gre drugače…

    • Stvar je dokaj preverzna.
      Levica potrebuje izkoriščano delovno silo, ki potem kanalizira svoj gnev proti kapitalistom. Ob tem levica spodbuja migraicjo priseljencev, ki so po definiciji nezačiteni pred izkoriščanjem (delavci velikih gradbenih podjetij,..). Ti delavci , ki so pripravljeni delati za mali denar znižujejo nivo plač vseh. Druga kategorija so matere samo hranilke, ki so zadardi socilane stiske tudi poceni delovna sila. Potrošniška družba podprta z levo mislijo ne favorizira družine. Skrtaka socilani liberalizem (nered) kreira frutacijo na eni strani in šibkost posamezniak na drugi. V tej navezi pofitirata oba, levi in multikapitalisti. Mali razdorbljen kapital je bolj svoboden, nevodljiv, bolj odgovoren, manj frustiran,..

  8. “Ne gre si delati utvar: Evropa bo pogledala skozi prste vsaki slovenski oblasti, ki bo uspela zagotoviti vsaj kuliso demokracije.”

    Kakšna kulisa demokracije?!? Če bi se Evropi šlo za demokracijo potem ne bi podpirala koruptivnega in z aferami komprimitiranega Janšo. Evropo zanima “gnar”.

  9. Fantje, vi se sploh ne zavedate kaj prihaja. To kar sedaj imenujete levica, ki pa v resnici ni nobena levica, to je neka v rdeče prebarvana zmerno desna stranka (SD).

    Prihajajo pa prave leve stranke, kot Syriza v Grčiji. Seveda prihajajo tudi bolj ekstremne desne stranke, kot tisto grško fašistično gibanje (no ja, pri nas je SDS že skoraj takšna stranka, bolj pragmatična sicer, nekako kot miloševićevi “socialisti”, ki si niso pomišljali izkoristiti najhujših nacionalistov za to, da se obdržijo na oblasti). Pa seveda samostojni čudaki, kot je Beppe.

    Nasprotovanja, ki bodo sledila bodo desetkrat hujša in močnejša od tega, kar imamo sedaj; in posledično tudi spori in spopadi. Vprašanje je sploh ali bodo politiki in ekonomisti uspeli ta nasprotovanja kontrolirati, v nasprotnem se nam slabo piše vsem po vrsti in to ne samo v ekonomskem smislu.

  10. Janez Janša na zborovanju za pravično rešitev meje z južno sosedo: “Prišli so trgovci z novci…” Če vas zanima, kaj si misli sedaj že skoraj bivši premier o teh rečeh, berite sv. Pismo in prišli boste do starodavne modrosti, ki jo današnji časi še kako potrjujejo, še posebno tisti, ki hočejo diskreditirati celo svete preroške knjige, polne modrih izrekov in jasnih pogledov tudi v prihodnost. V njej celo piše da ni Boga in celo v navednicah. A pred temi besedami je zapisano: Neumnež pravi: “Ni ….”
    Izaija bogatim v usta postavlja naslednje besede. “Reveža kupimo za denar in ubožca za drobiž!” V teh besedah je zapisan tudi ves primitiven pohlep tudi sedanjega časa. Vendar pohlepni neumnež ni sposoben prepoznati preudarnosti in teže tega opozorila. Napuh mu je namreč zaslepil pogled do te mere, da ga bo v trenutku, ko najmanj pričakuje, prekucnil z njegovega “trona”.
    Zato velja to opozorilo vsem preudarnim in modrim tega časa.
    Vztrajajte v resnici, poštenju, dobroti in pomagajte si med seboj do časa, ki je določen in do trenutka, ko se bodo mogočneži tega sveta, vsi ki polni napuha stiskajo ubožca in pravičnega, prekucnili s svojih namišljenih višin v globino realnega stanja, vas pa bo povišal On, ki povišuje nizke in visoke meče z njih prestolov.

  11. Bratusek-Jankovic na zgornji sliki. Zelo neenak par. Tezko je reci, kdo je malo manj simpaticen? Alenka se kislo skremzeno drzi, Jankovic pa siroko zamrznjeno rezi, kot da je najvecji in naj, naj. falot.

  12. No, ko so levicarji tako kritizirali Jansevo pleso.
    Bratusek-Jankovic na zgornji sliki. Zelo neenak par. Tezko je reci, kdo je malo manj simpaticen? Alenka se kislo skremzeno drzi, Jankovic pa siroko zamrznjeno rezi, kot da je najvecji in naj, naj. falot

  13. Če Janša izgublja, lahko z desnico zmaga Šušteršič?
    Kdo lahko desnico pripelje do zmage?
    Voliti Janšo ni moderno. Janez Janša seveda ni nerazgledan ne neizobražen. Večina se z Janšo ne identificira zato, ker je tečen, ljudomrzen, zamerljiv, maščevalen. O nekdanjih političnih zaveznikih govori kot o izdajalcih, prevarantih, bedakih.
    O tistih, ki ga ne volijo, govori kot o fašistih. To pa je večina Slovenije.
    Po februarski raziskavi Vox populi bi SDS Janeza Janše volilo deset odstotkov anketirancev. Janez Janša ni moderen.
    In Janez Janša večine ne bo mogel prepričati, da je slaba banka z nekaterimi popravki za večjo transparentnost dobra za njihovo denarnico, da je privatizacija pameten projekt, da se varčevanje splača in da je treba narediti vitko državo, da brez reform ne bo denarja, brez denarja pa ne suverenosti.
    To je še slabše za moderno Slovenijo. In je voda na mlin sindikatom, ugrabiteljem države, voda na mlin zdajšnjim interesom in lobijem, od pravosodja do bank. Ni le poraz za ideološko gospodarsko desnico. Na žalost poraz tudi za politični in ekonomski pluralizem, ne nazadnje za demokracijo. Poraz za zdravo pamet. Poraz za Slovenijo.
    Ljudje, sindikati, interesi niso tako proti reformam, iskanju rešitev, kot so proti temu, da jih najde Janez Janša.
    Šušteršič je nova generacija politikov. To več ni zgodba Kučan vs. Janša .
    Toplejši je od Janše. Moderno bi bilo glasovati za Šušteršiča
    Janez Šušteršič uporablja računalnik, govori angleško, tujina ga pozna, lahko razpravlja o finančni krizi. Šušteršič – kot politično-ekonomski projekt normalnejše Slovenije.
    Šušteršič ni obremenjen s korupcijskimi tveganji.
    Šušteršič ni obremenjen s strici iz ozadja. Je ekonomist, ne družboslovec.
    Bolj bodo brez denarja, bolj bo ljudem ta pomemben. Bolj jim bo pomembno, da jih vodi nekdo, ki se spozna na denar.
    Če bi Janša pred mesecem dni ne stranke, ampak vlado prepustil denimo Janezu Šušteršiču, zdaj ne bi bilo mandatarke Alenke Bratušek, ne nasprotovanja prodaji slovenskih podjetij, ne sindikalne revolucije. Bila pa bi slaba banka, bila bi posojila pametnim podjetniškim projektom in Slovenija bi bila do podjetnikov – tudi tujih vlagateljev – bolj prijazna država.

    Vir: http://www.finance.si/8334698/%C4%8Ce-Jan%C5%A1a-izgublja-lahko-z-desnico-zmaga-%C5%A0u%C5%A1ter%C5%A1i%C4%8D?src=pj280213

    Aktualno!

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite