Je razkritje homoseksualne mafije Marijina zmaga?

29
3597

V zadnjih mesecih je Cerkev zajel tako silen val odkritij spolnih in z njimi tesno povezanih finančnih škandalov, da se zdi, da je duh dokončno ušel iz steklenice in da tokrat umazanije ne bo mogoče več pomesti pod preprogo.

Tako imenovana bostonska pedofilska afera leta 2002 je sicer odnesla tamkajšnjega kardinala z lokalnega prestola, a je udobno pristal v vatikanskih naslanjačih in tam vedril vse do odhoda pred večno sodišče. Dolgo je zanikal, da je kaj vedel o zločinih svojih duhovnikov, dokler mu v arhivu niso našli pismo matere, ki ga je opozorila na to, da je bilo zlorabljenih vseh sedem njenih sinov. A vrli kardinal Law je z birokratsko natančnostjo shranil dokument in nadaljeval prestavljanje obtoženih duhovnikov po polletni rehabilitaciji na naslednjo župnijo. Ko je prišla nova obtožba, je duhovnika znova uradno poslal na bolniški dopust, potem pa nazaj v obtok.

Benedikt XVI ni razgnal kramarjev iz Gospodove hiše

Tolažili smo se, da Janez Pavel II zaradi bolezni ni imel moči za reševanje problema in da bo Benedikt XVI vzel bič in razgnal kramarje iz Gospodove hiše. A metastaze homoseksualnega raka, ki so ga med duhovniške vrste v 20-tih letih 20. stoletja in pozneje načrtno zasejali agenti komunistične partije, so bile že taka sila, ki je z lahkoto zanetila odpor zoper papeževo smelo reformo, kar je odneslo obupanega pontifeksa v pokoj.

Prišel je papež Frančišek in zgodba je dobivala dodatne pospeške. Tako je bil denimo kardinal Daneels eden glavnih arhitektov zadnjega konklava kljub zgodbi o prikrivanju škandalov. Potem, ko so v visokega vatikanskega uradnika Ricca našli ujetega v dvigalu z moškim prostitutom, je bil papežev odgovor: ‘Kdo sem jaz, da bi sodil.’ Nato smo zvedeli za homoseksualne orgije, podprte z mamili v stanovanju prefekta v samem srcu Rima, a se ni zgodilo nič kaj pretresljivega.

Od safe sex do same sex 

Seveda smo poslušali, kako Cerkev joka z žrtvami pedofilskih škandalov, pri čemer se je redno pozabilo povedati, da je 80 % žrtev mladih fantov in da gre v resnici za homoseksualni škandal. Hkrati smo v obeh sinodah o družinah morali poslušati, kako moramo v svoji sredi toplo sprejeti ljudi, ki pač živijo v skladu s svojo ‘od Boga dano naravo’ s tem ko prakticirajo homoseksualno spolnost. Da je temu tako, dokazuje srečanje družin v Dublinu, na katerem bo v teh dneh osrednji govornik jezuitski pater James Martin iz New Yorka, ki odprto zagovarja gradnjo mostov med t. i. LGBT skupnostjo in Cerkvijo, pri čemer bi naj slednja opustila svoj nevljudni jezik o homoseksualnosti kot o neurejenem nagnjenju v bolj prijazno govorico, da gre v resnici za drugačno usmeritev.

Da smo prišli do tako odkritega promoviranja spolne perverzije, ki je že v Svetem pismu prikazana kot en najhujših možnih grehov, je bila potrebna dolga priprava. Desetletja so namreč duhovniki molčali o kontracepciji, kar je pripeljalo do tega, da se odstotek katolikov, ki jo uporabljajo, sploh ne razlikuje od ostale populacije. Ko so se ljudje navadili na varno spolnost, ne vidijo več razlogov, da bi jo zanikali še tistim, ki se ogrevajo za svoj spol. Tako smo prišli od safe sex (varna spolnost) do same sex (istospolnost).

Ameriški katoliki zahtevajo odstop svojih kardinalov

Od Boga dana zamisel o spolnosti je pač rodovitna, vse ostalo je odklon in upor zoper Boga. No, ko smo že pri upornikih zoper Božji načrt za človeško spolnost. Po letih blamaže na Irskem je letos izbruhnil Čile in tudi mnogi drugi deli Južne Amerike so začeli protestirati zoper spolne zlorabe. Prišlo je do vrelišča, ko je sam papež izjavil, da je bil pri imenovanju tamkajšnjih škofov sam del problema in ne del rešitve.  Nato je sredi letošnjega poletja padel v nemilost vodilni ameriški zdaj že bivši kardinal McCarrick, ki je desetletja nadlegoval semeniščnike in še kakšnega ministranta vmes. Prav okrog Velikega šmarna pa je izbruhnilo pennsylvanijsko poročilo, ki je razkrilo, da je v tej zvezni državi bilo v zadnjih sedemdesetih letih zlorabljenih več kot 1000 mladih ljudi, večino moškega spola po rokah prek 300 duhovnikov (https://www.youtube.com/watch?v=PQ1oN_iksqU).

Poročilo je zlasti obremenilo washingtonskega kardinala Wuerla. Ta se je že glede svojega predhodnika McCarricka pridušal, da ni nič vedel, pri tem pa nam je hitel razlagati, da v resnici ne gre za neko veliko krizo, pač pa je treba gledati naprej, da se bodo ljudje imeli kam pritožiti. Kardinal Wuerl nas je hkrati miril, da je že do zdaj naredil ogromno, da se kriza zajezi in da so najbolj porazna poročila itak iz desetletij nazaj, medtem da je sedaj že mnogo bolje. Vsekakor je po njegovem ključno, da se umazano perilo še naprej pere doma in da preiskave vodijo škofje sami.

A ameriški katoliki niso tega mnenja. Terjajo odstop njihovih kardinalov. Škofje naj odprejo tajne arhive, v katerih je vse skrbno popisano, preiskovalci v prav vsaki zvezni državi pa jih morajo vzeti v roke in jih dati na beli dan. Tako, kot so pred kratkim naredili v škofiji Saginaw policisti vdrli v škofijske prostore in zasačili tamkajšnje osebje, ki je uničevalo dokumente. A našli so še mnogo in zagotovljeno je, da se preiskava še ne bo prav kmalu ustavila.

Molimo Mariji, da se Cerkev vrne h Kristusu

Te dni spet slišim žalostno mrmranje preprostih vernikov, češ da spet grdo pišejo o Cerkvi. Kvišku srca, kajti ne gre za omajan ugled Cerkve, pač pa za razkrivanje tistih, ki jo zlorabljajo v svoje sebične namene. Mi verniki molimo, da bi bilo razkrito čim več zločinov, da bi nam vrnili našo Cerkev. Da bi nas znova učili prave vere. Da nas ne bo več strah puščati naših sinov na duhovne vaje in v semenišča, kjer bi jih zlorabljali in pokvarili. Je to Marijina zmaga, napovedana v Fatimi, ali vsaj njen začetek? Molimo, da bi Marija dosegla, da bi bil Vatikan prisiljen v veliko čistko in da bi se Cerkev vrnila k svojim pravim koreninam, h Kristusu.

Prav lep začetek v tem smislu bi bil, če bi visoki cerkveni možje še enkrat premislili, a se na jesenski sinodi mladih res spodobi govoriti o sprejemanju LGBT ljudi in njihovih ‘posebnih darov‘ v Cerkvi. Morda pa bi bilo bolje, da bi naredili spokorni mimohod storilcev, ki bi bil uvod v sinodo, na kateri bi iz predalov potegnili ukrepe iz kanonskega prava. Le-te je Cerkev skozi stoletja s pridom uporabljala in ranljivi so bili varni. Zakaj so jih po koncilu nehali izvajati (prim. Benedikt XVI., Pastirsko pismo irskim katoličanom, t. 4 -, ne vem, zagotovo pa so najkrajše potegnili mladi in ranljivi posamezniki, zaradi česar so premnogi izgubili vero.

Ker tudi v Sloveniji cerkvene številke rapidno padajo, je na mestu vprašanje, kako je s temo zlorab pri nas. In še bolj pomembno vprašanje, kateri so vzroki zanje in kakšni so ukrepi, da do njih ne bi več prihajalo.

29 KOMENTARJI

  1. Čutiti je, da avtorica članka v svoji gorečnosti ne loči med homoseksualnostjo in spolno nasilje oz., da je to zanjo eno in isto. Je treba res vse metati v en koš? Ne bi rekel.

    • Znanstveno, to je z raziskavami in pričevanji, je ugotovljena velika pogostnost med homoseksualnostjo in nasiljem.

    • Avtorica pove tisto, kar je bistveno in se uradno ne sme povedati. Bog ne daj pokazati na povezavo homoseksualnosti in spolnih zlorab. Bog ne daj pokazati na to, da se na vseh koncih in krajih prodaja seks (dostikrat sicer prikrito).

      Potem pa pride do tega.

  2. Ključna ugotovitev raziskovalcev je, da v primeru duhovniških škandalov ne gre za pedofilijo, pač pa v 80% za homoseksualno efebofilijo tj. za nadlegovanje mladih fantov od 15. leta starosti dalje (velik del tega so tudi semeniščniki) iz strani obtoženih duhovnikov.

  3. Zelo potreben prispevek je to, toda skladno z rekom naj bi se obsojalo greh ne pa grešnika. Kaj to pomeni? Čisto v redu je, da škofje in kardinali pišejo in govorijo, kaj se ne sme, in da se seveda odstavi pedofilske ali homoseksulne kardinale, škofe ali duhovnike. Dialog z LGBT ljudmi se mi pa zdi potreben. Dialog z ljudmi ne s teorijo, ki je lažna.

  4. Zelo dober članek, ki ni samo dvignil, ampak tudi umaklnil “preprogo”, da se je v celoti pokazalo, kaj je pod njo. Sploh ne gre za statistiko, ki je seveda pomembna, ampak za bistvo. Jaz sem že pred tremi desetletji zapisal, da so mnogi duhovniki zamenjali žensko dušo v sebi za klic Boga. “Poklicala” jih je ženska v njih, navzven so pa lagali, da jih je Bog. Jaz ne rečem, da homoseksualni duhovnik ne bi smel postati duhovnik, toda klice v sebi bi vendarle morali razločiti in se na podlagi ugotovitev in spoznanj o sebi pravilno odločiti. Strinjam se s komentatorjem vidainpavel, da je večina pedofilov homoseksualcev. Nimam kakšnih statističnih podatkov in se zato lahko motim, a to mi govori občutek. Pri vsem skupaj pa je globalnejši problem popolnoma feminiziran svet. Na vseh “komunikacijskih točkah” (politika, verske skupnosti, kultura, zabava, šport …) dominira gejevski lobi oziroma njegove podružnice. Do skrajne sprevrženosti izkoriščajo zunanjo lepoto in komunikativnost svojih frontmanov, kar nevdržno privlači ženske (in njihov denar). Ženski element je sicer nujen v življenju skupnosti, saj smo moški preveč robati za komunikacijo, toda denimo nežnost papeža Frančiška, ki govori s popolnoma žensko intonacijo, ne predstavlja moškega “v hiši”. Jaz si Jezusa absolutno ne predstavljam kot nežnega človeka, kakor se ga prikazuje, ampak kot odločnega in po potrebi agresivnega človeka, ki pri upravičenih kritikah ni izbiral diplomatskih besed. Bistveno se mi zdi, da ženske začnejo spoznavati in spoštovati pravega moškega. Optimalno urejeni moški, ki jih gledamo po TV, do ženske ne čutijo nič, zanje so samo vsestransko koristne koze.

    • Seveda je bil Jezus tak, saj je bil tudi prerok. In tak je Oče nebeški in takšni so vsi Božji ljudje: sladki kot med in ostri kot čebele, če je treba braniti resnico.

  5. Verjamem, da bi bilo seksualnih skandalov in obsodbe vrednih zlorab v Katoliski cerkvi mnogo manj, ce bi celibat postal opcija in bi se duhovniki lahko odlocali tudi za to, kar Cerkev sicer priporoca: tradicionalno druzinsko zivljenje. Promiskuiteta in orgije v Cerkev ne sodijo. Najmanj pa seksualne zlorabe otrok. Verjamem za razliko od avtorice, da je Francisek iskreno na pravi strani. In da sta bila na njej ze tudi Janez Pavel in Benedikt. Ljubimo svojo Cerkev in ji pomagajmo, namesto samozagledane destruktivne ihte!

    • Gospod IF,
      vaše mnenje zelo odstopa od uradnega in celo z raziskavami ugotovljenega: celibat in homoseksualnost oziroma psihopati nimajo povezave. Tako preko prsta merjeno so štirje od petih pedofilskih pošasti bili psihopatski homoseksualci!

      Sicer je pa izbira, ki jo omenjate, že sedaj in sicer so to diakoni. Ti zaradi varnosti svojih bližnjih nimajo vse moči duhovnikov. Tako recimo ne spovedujejo, ker bi zaradi spovedne molčečnosti bili ogroženi tudi njihovi družinski člani. Prav tako ne govorijo faranom: “To je moje telo, ki se daje za vas,” ker so to obljubili pred Bogom že svoji ženi in bi bile besede lažne.

  6. Pa ne pozabimo še na to, da je homo-mafijo v Cerkvi, slovensko-francoski, če je bilo prav razumeti, prvi javno oznanil naš župnik Janez Turinek, ko je bil na “sobotnem letu” v Franciji. Tam je naletel na to leglo razvrata, ob vrnitvi domov pa sta ga tako Cerkev kot država, kot je izjavil, sprejela konkretno hladno. Cerkev ga je dala za nekaj časa “na hladno”, da se spametuje in zapre usta. In jih je, kot je videti, tudi zaprl, kar se te deviacije tiče.

    Držimo torej gobce.

  7. Pohvala uredništvu Časnika za objavo.

    Avtorica ga Kerže je izpostavila ključno: ne gre za pedofilijo temveč za problem HOMOSEKSUALNOSTI OZ. SODOMIJE. Ki pa je SMRTNI GREH.

    Cerkev mora temeljito počistiti z nesnago v lastnih kleriških vrstah. Greh sodomije mora biti jasno, javno obsojen. Neposlušni sodomistični kleriki (bodisi prakticirajoči sodomijo bodisi tisti, ki sodomije ne smatrajo za zlo) odpuščeni iz službe. Laiki o vsem jasno in iskreno podučeni brez sajenja rožič.

    Potreben je RADIKALNI obračun. Ki bo našel ljulko med pšenico. Do greha Cerkev ne sme imeti usmiljenja še posebej do tako hudega ne. Vemo, da širša družba sodomijo odobrava in iz tega stališčatakšnih korakov verjetno ne bo podprla. Češ Cerkev zganja homofobijo. Toda Cerkev mora biti tu neizprosna. Vrniti se mora k Resnici.

      • Zato izpovedujte grehe drug drugemu in molíte drug za drugega, da boste ozdravljeni. Veliko moč ima dejavna molitev pravičnega. (Jak 5,16)

          • Sveti Nadangel Mihael, brani Zdravka v boju, bodi mu v pomoč zoper zlobnost in zalezovanje hudobnega duha. Ukroti naj ga Vsemogočni Bog, ponižno za to prosimo. In ti vodnik nebeške vojske, satana in druge hudobne duhove, ki hodijo po svetu v pogubo Zdravkove duše, z Božjo pomočjo v pekel pahni. Amen.

            Vendar prvi korak pa morate narediti vi, gospod Zdravko. Pričnite se boriti!

  8. Čestitke gospe Kerže za pogum in posledično jasno izražena stališča. Navedenega katoličanom kronično primanjkuje. Sicer pa je skrivanje za “dialogom” (pa naj gre za odnos do homoseksualnosti in s tem povezanih deviacij; za dialog s prostozidarji in posledično inkorporiranja njihovih agend v delovanje sodobne Cerkve; za dialog z vsemi in vsem, razen z verniki; …) dobesedno maligno, posledice česar se najbolj nazorno in objektivno kaže v dramatičnih negativnih trendih, ki smo jim priča v Cerkvi. Premodernost v Cerkvi več kot očitno vodi v slepo ulico, zato se bo Katoliška Cerkev pri marsikaterem vprašanju morala vrniti k svojim koreninam. Ali pa bo ozemlje Evrope (hote ali nehote) in tam še živeče katoličane prepustila komu drugemu.

    • KC se bo pri marsikaterem vprašanju morala vrniti k svojim koreninam!

      Nastane vprašanje, kaj in kje so njene korenine. Jasno je, da homoseksualni lobi v KC ni od včeraj in da se sploh ne bi razvil, če ne bi obstajale ugodne razmere za to. Ugodne razmere, ki negirajo Sveto pismo. Ali ni že Luter opozarjal na nespoštovanje sporočil Svetega pisma?

      Mnogi menijo, da pristne korenine krščanstva in njenih cerkva predstavlja le obdobje Jezusovega življenja in časa takoj po njem, tja do leta 350. Torej obdobje pred čvrsto instutionalizacijo KC. Kasnejša obdobja inkvizicije, preganjanja domnevnega čarovništva, pokola Katarov in drugih dogodkov bi težko šteli med korenine krščanstva. Ali se KC lahko vrne k prvobitnemu krščanstvu? Tako velik in rigiden organizem kot je KC v celoti gotovo ne.

      Vendar velikost organizma ima tudi svoje prednosti. V takšnem organizmu so različni ljudje, takšni, ki niso zapustili korenin in takšni, ki so skrenili s poti. Verjetno so prvi večinoma neopazni in nevplivni, drugi pa večinoma na vplivnih organizacijskih položajih. Ali je mogoče, da prvi dobijo glavno besedo? Malo verjetno. Katarza bi bila dobrodošla, a je malo verjetna. Je tudi do sedaj ni bilo, čeprav so težave že dolgo znane. Zato tudi večjih sprememb ni pričakovati. Ali pač?

      • Gospod Tine,
        po načinu, kako ste omenili inkvizicijo, preganjanja domnevnega čarovništva in pokola Katarov, sklepam, da poznate samo zgodovino, kakršno učijo prostozidarji. Obžalujem, ampak nimam časa, da bi vam o vseh teh zadevah razjasnil pojme. Poskusite sami najti objektivnejšo literaturo.

  9. Cerkev se čisti. Če niste opazili – so tudi cerkveni mediji zeloskromno in sramežljivo napisali tisto, kar bi moralo biti najpomembnejše.

    Po ukrepih sprejetih 2002, v ZDA skoraj ni več spolnih zlorab s strani duhovnikov. Dobra novica.

  10. Dokler bo obvezen celibat bo duhovniški poklic privlačen za fante s homoseksualnimi nagnjeni. Večina kvalitetnih heteroseksualno usmerjenih kandidatov bo raje izbrala drugo pot.Pika

    • Pika??? Dobro, v redu. To je vaša odločitev.

      Za vse ostale pa velja znanstvena ugotovitev, ki povezuje psihopate in homoseksualno nasilje ter vpliv, ki ga prinaša naziv Božji služabnik.

  11. V ameriških medijih zasledim dva argumenta, s katerima hočejo zajeziti nastalo škodo ob razkritju homoseksualne mafije.
    1. Da so zlorabe stvar preteklosti. Ne zanikajo, da imajo veliko homoseksualcev v svoji sredi, vendar trdijo, da le-ti lahko ravno tako kvalitetno opravljajo svoje poslanstvo, če živijo vzdržno. Pri tem se seveda krši jasno papeževo navodilo, da se ljudi s homoseksualnimi nagnjenji ne sme sprejemati v duhovniške vrste. No, se pa najdejo tudi taki, ki trdijo, da zapoved čistosti zanje ne velja, sicer se ne bodo mogli v polnosti izživeti. Tako razmišlja denimo jezuit p. James Martin, ki je bil v teh dneh govornik na srečanju družin v Dublinu (sic!).
    2. Zelo pogosto se omenja tudi celibat kot vzrok, da spolne perverzije preplavljajo Cerkev. Mnoga stoletja so duhovniki zelo plodno živeli svoj celibat, saj so molili brevir in gojili močno pobožnost do Marije, tako da so potem lahko učili pravo vero in bili pravi očetje svojim skupnostim. S čistostjo so težave takrat, ko se izgubi vera; če nam namreč ostane samo tostranstvo, ima prav p. Martin, ker potem se res moramo izživljati noč in dan, da pozabimo na nič, na katerega smo obsojeni. In tudi če mislimo, da gremo vsi v nebesa, kot se danes rado oznanja, je vsaka žrtev in daritev brezveze, kajne? Sicer pa so taka razmišljanja zelo ponižujoča do poročenih ljudi, katerih življenje naj bi bila sama uživancija, kar pa seveda ni res, ve vsak ki je poročen vsaj kakih deset minut.
    Sicer pa so nas že leta 2002 tolažili, da je zdaj vse pod kontrolo. Tako nas želijo potolažiti tudi leta 2018. Bomo morali še čakati eno generacijo zlorabljenih mladih ljudi? Ali pa se bo moral pretresti Vatikan prav do vrha, kot namigujejo zadnja poročila (https://www.lifesitenews.com/news/former-us-nuncio-pope-francis-knew-of-mccarricks-misdeeds-repealed-sanction)?

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite