PREJELI SMO. Izjava za javnost glede povečanja Katastrskega dohodka
Društvo Slovenska kmečka zveza (Društvo SKZ) opozarja na obsežne negativne posledice pretiranega dviga katastrskega dohodka. Višji KD ne bo povzročil le večjih davčnih obremenitev, pač pa tudi višje stroške pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja ter izgubo že pridobljenih pravic do javnih sredstev, kot so otroški dodatki, štipendije, doplačila za vrtec ipd. Obenem bodo tudi učinki sedemletnega obdobja izvajanja ukrepov programa razvoja podeželja in prizadevanja za dvig zavesti o nakupu lokalne hrane resno ogroženi.
Konkretno plačilo za imaginarni prihodek
Konec junija naj bi se začela izvajati nova metodologija izračuna katastrskega dohodka (KD). Po prvih napovedih kaže, da se bo le-ta povečal pri posameznih površinah tudi do trinajstkrat – odvisno od kulture, regije in bonitetne stopnje zemljišča. Kljub zatrjevanju predlagateljev nove metodologije izračuna KD, da so trenutne višine KD mnogo prenizke ravno zaradi zastarelega načina izračuna, pa nikakor ne moremo razumeti in sprejeti njihove odločitve za tako drastičen dvig ob dejstvu, da so se v povprečju odkupne cene dvignile zgolj za 1 do 2 odstotka. Ob tem pa je treba poudariti, da so se stroški t. i. inputov v kmetijstvu dvignili v povprečju za 5 odstotkov.
Najbolj pa bo ogrožena ekonomika trajnih nasadov, kjer je bila katastrska osnova že po dosedanjem načinu izračuna pretirano visoka in povsem neskladna s pridelki in prihodki. Tako zaradi nizkih cen, visokih stroškov, kot tudi zaradi nizkih pridelkov in negotovega odkupa.
Društvo SKZ poziva Vlado RS in Državni zbor RS, da prepreči nesorazmeren dvig obremenitev kmetijskih gospodarstev z novimi izračuni KD, saj bo to neizbežno pripeljalo do dodatnega slabšanja gospodarskega položaja kmetij in opuščanja kmetijske pridelave ob vedno manjši konkurenčnosti slovenskega kmetijstva v primerjavi z večino držav članic EU.
Bo ves trud politike in stroke zaman?
Z letošnjim letom se izteka sedemletno obdobje programa razvoja podeželja. Ukrepi, ki so bili na voljo znotraj programa, so bili namenjeni posodabljanju kmetij, diverzifikaciji proizvodnje in dvigu konkurenčnosti. Kmetije, ki so se odločile, da bodo izkoristile sredstva v okviru programa, so najele kredite, ki pa jih bodo ob večjih davčnih in drugih finančnih obremenitvah, ki jih prinaša dvig KD, vedno težje odplačevale.
Zadnja leta je bilo izpeljanih kar nekaj aktivnosti za dvig zavesti o pomenu nakupa lokalnih kmetijskih izdelkov in pridelkov. Višji KD in z njim povezane finančne obremenitve kmetov bodo pomenile tudi dvig cen kmetijskih pridelkov. Zato se bojimo, da bodo potrošniki ponovno začeli posegati po cenejši hrani iz držav z bolj konkurenčnim kmetijstvom.
Junija letos bo minilo dvajset let od vseslovenskih kmečkih protestov. Pri Društvu SKZ smo zaskrbljeni, ker politika s takšno lahkoto sprejema za kmetijstvo in gozdarstvo izjemno škodljive odločitve in nam jemlje že pridobljene pravice oziroma ogroža temeljno pravico kmetov do kmetovanja. Saj, če nam prihodnje leto vzamejo denar za seme in krmo, bodo njive ostale gole, hlevi pa prazni. Je to pot do večje samooskrbe, o kateri je tako všečno govoriti v javnosti?
Društvo SKZ poziva vse organizacije v kmetijstvu, predvsem Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije, da dosledno ščitijo pravice kmetov in se odločno zavzemajo za izboljšanje gospodarskega položaja kmetov.
Branko Tomažič
predsednik Društva SKZ
