Je morda gospod Boris Pahor odprl pot do sprave?

56

Boris_Pahor_2010Ne razumem, zakaj nekateri slovenski politiki, intelektualci in posamezniki še vedno ne verjamejo, da se je druga svetovna vojna končala 9. maja leta 1945 in da je slovenskemu narodu, z izvolitvijo političnih strank, združenih v koalicijo DEMOS, s pomočjo narodove odločitve na plebiscitu 23. decembra leta 1990, 25. junija leta 1991 uspelo razglasiti slovensko suverenost. Danes velikokrat slišim, da smo bili takrat Slovenci najbolj enotni. A žal, z bolj natančno analizo takratnih dogodkov, nastane veliki dvom, ali je bilo to res.

Prav tako ne razumem, da številni državljani in državljanke, še vedno ne sprejmejo tega, da smo se za demokratično družbeno ureditev, odločili aprila leta 1990. Takrat smo prvič smeli na volitvah izbirati med večjim številom političnih strank in kandidati. Da želimo komunistično diktaturo zamenjati za demokratično ureditev, pa smo dokončno potrdili na plebiscitu.

Tako kot demokracija, tudi drugi družbeni sistemi niso popolni. Prednost pri demokraciji pred drugimi je v tem, da nam omogoča volitve, ko se odločamo, kdo nas bo štiri leta zastopal v vodstvu države. Seveda je naša demokracija še vedno v povojih in zanjo se je potrebno zavzamati sleherni dan.

Simboli niso vrednota, so lahko le znak spoštovanja. Zakaj toliko političnega in medijskega zgražanja zaradi proslave v Rovtah pri Logatcu, ki so jo pripravili domačini v spomin domobranstva in obeležja, ko so pred 20 leti ob cerkvi postavili spominsko ploščo 217 domačinom , žrtvam, ki so jih je po koncu II. svetovne vojne pobile Titove specialne enote slovenskih komunistov. Čeprav je bil glavni govornik predsednik SDS Janez Janša, je bil njegov govor ob naštevanju dejstev, zakaj je pred 70 leti prišlo do ustanovitve domobranskih enot, povsem zgodovinski, če odmislim vmesne komentarje, mimo katerih tudi nekateri slovenski zgodovinarji ne bi smeli z gluhimi ušesi.

In kakšna je razlika med proslavo in protestom, ki se je odvijal ne daleč od prizorišča v Rovtah. Nič ni narobe, če imamo različna mnenja in poglede na čas in dogodke izpred desetletij. Je pa zelo narobe, če sovražno, z zmerjanjem, z izpostavljanjem revolucionarnih simbolov in pljuvanjem na pred več deset let nazaj pobite rojake, ki ležijo v več kot šeststo grobiščih po Sloveniji, izražamo nestrpnost in hujskaštvo. Še bolj me čudi to, da je omenjen protest vodil profesor dr. Jože Pirjevec, ki je v času komunistične diktature na slovenskih tleh, lepo živel v zavetju Italijanke države. V državi kamor smo Slovenci desetletja hodili po, za življenje, nujne artikle, od živil do oblačil?

Le dan ali dva po tem dogodku sta slovenska politika in kultura z vsemi častmi sprejeli stoletnika g. Borisa Pahorja, enega največjih Slovencev. Ker so ga ob tem sprejele in hvalile najvišje politične in kulturne glave na slovenskem, se ob tem nehote vprašam, če je bila to tiha sprava. Ker vemo, da je bil g. Boris Pahor veliki prijatelj Kocbeka s katerim sta prva obelodanila komunistične poboje na slovenskem in zato postala nezaželena, oziroma, so bila njuna literarna dela v 70 letih prejšnjega stoletja celo prepovedana. Sprašujem se ali je danes g. Boris Pahor, ki je pred spomenikom Edvarda Kocbeka javno obsodil fašizem, nacizem in tudi komunizem, prijatelj ali sovražnik? Je morda g. Boris Pahor prepričal predsednika države in parlamentarno večino, da dokončno obsodita dejanja komunističnega sistem in s tem odpreta pot do dokončne sprave?

Foto: Wikipedia


56 KOMENTARJI

  1. Ne verjamem. Vem. da so nekatera srca usodno zacementirana v enoumju, kar bomo do neke mere vsi občutili težo tega pogrezanja v staro-novo barbarstvo, ki bo tokrat nekoliko bolj prefinjeno a zaradi tega nič manj pogubno. Glede rešitve iz tega barbarskega rdečega blata velja ena sama pravilna smer: SOS – reši svojo dušo… in jo pomagaj rešiti tudi drugim. Nekateri so jo prodali Abadonu…, Bog ne daj, da za vedno.
    Za iskrene in poštene iskalce resnice upanje nikoli ne bo osramotitev. Mir in dobro!

  2. Točno. Slovenci smo se na plebiscitu z ogromno večino z ljubeznijo in zdravo samozavestjo izrekli za demokratično samostojno Slovenijo.

    Danes pa nekateri hočejo zopet z nasiljem spreminjati demokratični ustroj Slovenije in se oklepajo diktaturne, zločinske simbolike in ravnanj, ki ustvarjajo slabo mnenje o Sloveniji v tujini. Vedo, da jim lahko le diktatura ohranja privilegije, ne pa demokracija.

    Da jih ni sram!

  3. …če odmislim vmesne komentarje, mimo katerih tudi nekateri slovenski zgodovinarji ne bi smeli z gluhimi ušesi …
    —————————
    G. Feltrin, ni mi jasno, kaj ste hoteli povedati z zgornjimi besedami. Če prav razumem, naj bi bili ‘vmesni komentarji’ v govoru Janeza Janše sporni? Sprašujem pa se: Če bi šlo zgolj za zgodovinske podatke, govorov ne bi potrebnovali. Na proslavah bi na velikem plakatu (ali ekranu) zapisali podatke, in bi bilo … Govori imajo svojo naravo, gre za mešanico razuma in čustev. V zadnjih dveh desetletjih sem se prepričal, da z medlimi stvarmi (kamor sodi tudi vsiljen pojav Borisa Pahorja), ne bomo prišli nikamor, vse medle stvari gredo v prid kontinuitete. Le jasna in ostra beseda, sloneča na argumentih, lahko spreminja stvari. Kaj pomaga Borisu Pahorju, če obsoja vse totalitarizme (zadnje čase tudi komunizem, na kar je v preteklosti velikokrat ‘pozabil’), če potem obtoži Janšo, da obrača zgodovino na glavo. Njegovo poznejše pojasnjevanje, da ni bil prav razumljen, je brez pomena. Škoda (in to velika) je storjena. Vse to – škodovanje Janši, Cerkvi, demokraciji – se v Sloveniji ponavlja kot pokvarjena plošča. To seveda ne more biti pot k spravi. Lahko edinole k navidezni (torej začasni) spravi, kar ne more prinesti nič dobrega.

  4. Resnica pri nas še vedno nima polne domovinske pravice. A samo resnica, povedana dosledno, nas lahko osvobodi, samo če smo jo pripravljeni sprejeti.
    Jezus je svojim učencem povedal, da bodo spoznali resnico, če bodo vztrajali v Njegovem nauku, in spoznanje resnice jih bo osvobodilo. Jezus od njih in posledično od nas zahteva najprej spremembo v življenjskih navadah. Predvsem tistih, ki hromijo pristen odnos do Boga, do bližnjega, ki ju ne more biti, če nimamo pravega odnosa do samega sebe. Če odpovedujemo samo v eni od naštetih relacij, postajata prizadeti tudi ostali dve.
    Janez Janša je zame eden največjih herojev slovenske zgodovine zadnjih treh stoletij. V svojih besedah nikoli ne prihaja v nasprotja s samim seboj. Je odločen in zvest ne lastni zastavljeni poti, temveč Resnici, ki jo pogumno zagovarja in vedno bolj postaja jasno, da to izhaja iz ljubezni do Nje, ki jo ljubi očitno bolj kot lastno življenje. Zato bo nasprotnikom Resnice vedno bolj trn v peti in pritiski nanj se bodo stopnjevali celo do njegove fizične odstranitve, čeprav zanjo nimajo nobenih opravičenja vrednih izgovorov. Vse je zgolj na ravni ideoloških tem, čeprav jih novinarji podtikajo njemu in njegovi SDS.

    Freanci Feltrin:
    “Sprašujem se ali je danes g. Boris Pahor, ki je pred spomenikom Edvarda Kocbeka javno obsodil, fašizem nacizem in tudi komunizem, prijatelj ali sovražnik? Je morda g. Boris Pahor prepričal predsednika države in parlamentarno večino, da dokončno obsodita dejanja komunističnega sistema in s tem odpreta pot do dokončne sprave?”

    odgovor je preprost: Ne, če ne bodo akterji slovenske pomladi nastopali v podpori drug drugemu in s potrpežljivostjo poučevali in prepričevali slovensko sodobnost o naši polpretekli resnici. Mislim, da to ni mogoče in do večjega posega od zgoraj to ne bo šlo. Ker pa posegi od zgoraj so že realnost, lahko rečem da bo sprava med določenimi posamezniki obrodila sadove; med tistimi, ki so napoti zveličanja, tistim, ki so napoti pogube, pa bo sovraštvo zaslepilo pogled in omračilo um do skrajnih meja…
    Ko pa boste videli, da se vse to dogaja, povzdignite svoje glave in se razveselite, zakaj vaše odrešenje se približuje. Jezus v Sv. Pismu Nove Zaveze.(Ne bo škodovalo, če si preberete vse knjige nove zaveze. Ne opozarjam na konec sveta v smislu vesolja, temveč na konec svet, ki je v bistvu vsakemu zelo blizu in v nekaj desetletjih ne bo nikogar od nas, ki ta desetletja nosimo odgovornost, kakšnega bomo pustili našim zanamcem. Ker pa se o tem premalo sprašujejo tisti, ki imajo dejansko v rokah vzvode oblasti, je o koncu sveta nujno resneje razmišljati in v skladu s tem pošteno v duhu z Resnico tudi temeljito ukrepati. Tisti, ki jih je zmešalo Zlo, že več desetletij temeljito in hitro ukrepajo in se zna zgoditi, da nam bojo svet do konca razmajali in to pred našimi očmi, ne da bi proti njim kaj pošteno ukrenili.

  5. Druga svetovna vojna se je končala leta 1989, ko je komunizem bankrotiral. Simbolično(navzven) se je to zgodilo s padcem berlinskega zidu.
    Šele ko bomo razumeli da se je druga svetovna vojna začela, kot spopad med totalitarizmom in demokracijo, ter končala s propadom zadnje od treh oblik totalitarizma, bomo dojeli kaj nas je kot Slovence doletelo v temu spopadu.
    Zato se ne morem strinjati, da se je druga svetovna vojna končala l.45. V tem letu sta bili samo poraženi dve obliki totalitarizma (nacizem in fašizem), tretji obliki totalitarizma (komunizmu),pa se je, zaradi zaslug pri porazu nacizma in fašizma, kot tudi izčrpanosti in naveličanosti vojne v zavezniških državah, uspelo obdržati do leta 89, v dobri polovici Evrope.

  6. g. Borisa Pahorja, enega največjih Slovencev: In kakšna je razlika med proslavo in protestom, ki se je odvijal ne daleč od prizorišča v Rovtah. Nič ni narobe, če imamo različna mnenja in poglede na čas in dogodke izpred desetletij. Je pa zelo narobe, če sovražno, z zmerjanjem, z izpostavljanjem revolucionarnih simbolov in pljuvanjem na pred več deset let nazaj pobite rojake, ki ležijo v več kot šeststo grobiščih po Sloveniji, izražamo nestrpnost in hujskaštvo. Še bolj me čudi to, da je omenjen protest vodil profesor dr. Jože Pirjevec, ki je v času komunistične diktature na slovenskih tleh lepo živel v zavetju Italijanke države. V državi kamor smo Slovenci desetletja hodili po za življenje nujne artikle, od živil do oblačil?

  7. Hm. Da ne bo pomote: Borisa Pahorja so na priporočilo župnika prišli aretirat domobranci, ki so ga nato izročili Gestapu, ta pa ga je poslal v Dachau.

    Res je, obstaja povezava med obema proslavama. 😉

    • Kaj pa če so Borisa Pahorja ovadili tisti,ki so umo-
      rili Stanka Vuka,vosovci namreč,tudi po mnenju Borisa
      Pahorja,in tisti,ki so s strelom v hrbet umorili Jan-
      ka Premrla Vojka? In tisti,ki so odgovorni za smrt
      Jožeta Srebrniča,Primorca,sicer evropsko usmerjenega
      komunista.Tudi Toneta Tomšiča,Primorca in komuni-
      sta,ki se ni šolal v Sovjetski zvezi,niso mogli re-
      šiti iz zapora…Kaže,da še slutite ne,o čem piše-
      te.

          • Ja, izjavili ste, da Pahor meni, da so ga ovadili Vosovci. To njegovo izjavo želimo videti. Če ne, vas pa javno okličem za nakladača brez argumentov in vas prodimo, da se v resne razprave več ne vtikate. Tanksič.

          • Dare Hriberšek: “… Borisa Pahorja so na priporočilo župnika prišli aretirat domobranci, …”
            ================

            Izjavili ste, da so Pahorja aretirali na priporočilo župnika. Kaj, ko bi vi to najprvo argumentirali:

            Katerega župnika?

            Kakšno naj bi bilo to priporočilo? (vsebina priporočila)

            Kje ste to pobrali?

          • Kako, da ste se znašli v Dachauu?

            Mene so prišli januarja 1944 iskat domobranci; najbrž jim je to svetoval kaplan, ki je vedel, da ne bom na njihovi strani, saj sem objavljal v Kocbekovem »Dejanju«. Pri meni doma so našli proglas proti nacizmu – v katerem sem zapisal, da si bo nacizem na tržaških skalah razbil glavo – in me izročili gestapu

            (intervju Mladina, 27. 8. 2009)

          • Najbrž ???

            Aha, najbrž je tako sam mislil, dovolj, da ste vi prepričani. Proticerkveni histeriki ne rabijo veliko, zadostuje jim najbrž.

            … in še, kaplan ni župnik

          • Dobro, point je, da so ga prišli iskat domobranci. Ki so “branili dom” z iskanjem protinacistične literature. :)))

            Župnik, kaplan, vseeno. Skratka profesionalni pripadnik “častne” organizacije, ki je tudi po vojni pomagala nacističnim zločincem bežati pred roko pravice.

          • To pravi Boris Pahor. V resnici je pa imel komunistično literaturo. S tem, da je Boris še danes levičar, vendar je spoznal zmoto komunizma.

          • Dare Hriberšek: “Dobro, point je, da so ga prišli iskat domobranci.
            ============

            A domobranci so bili v Trstu?
            Vsak dan se izve kaj novega. 🙂

            Dare Hriberšek: “Župnik, kaplan, vseeno. Skratka profesionalni pripadnik “častne” organizacije, ki je tudi po vojni pomagala nacističnim zločincem bežati pred roko pravice.
            ===========

            Naj vas to ne moti preveč, fašističnim zločincem pa so pomagali pobegniti kar partizani sami, za ceno “rahle” usluge, beri kolaboracije, pri zatiranju razrednega sovražnika.

          • A je kdo rekel, da je bil aretiran v Trstu? Za ostalo pa… Saj vem, da ste verni ljudje malce manj dojemljivi, ampak tule debatiramo z argumenti in viri in …. ti tega standarda nekako ne uspeš doseči.

            Glede na pokazano, pravzaprav iskreno dvomim, da brez pomoči zmoreš svoje vezalke.

          • Dare Hriberšek: “A je kdo rekel, da je bil aretiran v Trstu?”
            ===============

            Ja, Boris Pahor sam je to rekel:

            B.Pahor: “21. januarja 1944 so prišli pome v četrto nadstropje, večer prej so si morali priskrbeti ključ glavnega vhoda stavbe na Ulici sv. Nikolaja, kjer smo takrat stanovali …”

            Ulica sv. Nikolaja = Via san Nicolò Trieste

            https://maps.google.si/maps?hl=sl&q=via+san+Nicol%C3%B2+Trieste&ie=UTF-8&hq=&hnear=0x477b6b72247aae7b:0x7391803c47efdd0c,Via+San+Nicol%C3%B2,+Trieste,+Italy&gl=si&ei=8vYkUsLeLIrStAbdw4GoCw&ved=0CEUQ8gEwAg

            Dare Hriberšek: ” …Za ostalo pa… ”

            … ste pokazali vso značilnost slovenskega levega fašizma.

            Kot prvo, ko vam zmanjka argumentov začnete podlo žaliti.

            Vsakega, ki ugovarja vašemu psihopatskemu anticerkvenemu histerizmu proglašate za vernika. To ni nič drugega kot to kar so počeli komunistični revolucionarji, beri zločinci. Najprej so človeka označili za razrednega sovražnika, potem načrtno blatili in na koncu likvidirali, najraje s pomočjo svojih vosovskih zločinskih trojk.

            Ne, jaz ne nihče v moji ožji družinski veji za 4 kolena nazaj ni bil vernik, torej imate v vaši družinski veji verjetno neskončnokrat več vernikov (ker je to ravno vaša boleča točka).

            Kot drugo, to da je nekdo vernik (še enkrat, ne jaz) ne pomeni nič slabega samo po sebi. Slabe ljudi imaš tako med verniki kot med neverniki.
            Vi pa ste navaden izmeček!

          • Dare Hriberšek, tvoja aroganca in žaljivost do drugih ne bo delovala.

            Od drugih zahtevaš ene vire, sam pa ne daš niti enega samega.

            Ti prodajaš prazne marnje, brez virov.

          • Moj citat je zgoraj. Tvojega ni.

            Intelekt? 🙂

            Verni ljudje ste pač… verni. Ljudje, ki brez kančka dvoma celo življenje nosijo in trobezljajo dalje, kar sta jim natvezila mati in župnik.

            Hlapci.

            Vas je imel Bora Djordjević v mislih, ja prav vi ste sramota tega naroda brez lastnega mnenja.

          • Cigavi hlapci smo? Pa ne samo to, tudi za neumne nas imate, in to ravno Vi, ki menite, da ste razgledani in inteligentni! Res tako kot v dobi najhujsega komunizma – naucili ste se (blebetati) veliko stvari, ki jih je totalitarni sistem vcepljal v glave… Najhuje, pravzaprav tragikomicno je, ce se ima kdo za intelektualca, pa ob tem ne premore niti osnovnega znanja ali lastnega razmisljanja… Res klompliment za take lumpenintelektualce!

          • Hm, če določen del populacije v 14 dneh med obema predsedniškima krogoma prepričajo, da je Pahor njihov kandidat (čeprav je še malo prej veljal za koka džankija), pa zdaj, ko v živo opazujemo prepariranje istih, da je celo papež pod vplivom komunistov…

            Jaz samo sklepam, preveč bistri pa niste izpadli zadnjih sedemdeset let. Komunjare so zabite, samo so vas pa čisto vedno peljale scat. Od Dolomitske izjave dalje.
            🙂

            Skratka, Bora Djordjević je imel prav: hlapci!

          • Dare, lažnivi citati ničesar ne dokazujejo. A veš, kaj pomeni vir? Ne.

            Tudi tvoja aroganca in vzvišen pogled na verne kaže na tvoj nizek intelekt.

            V resnici si hlapec ti, ker slepo verjameš v tisto, kar ti je natvezil partijski funkcionar.

          • Tretjerazredni tovariš Dare Hriberšek.

            Pahor je bil le manjše zlo od tretjerazrednega Türka.

            Tebe pa boli, ker tretjerazredni ni uspelo.

            Bora Djorđevič je opisoval tebe. Prepričan si, kako si pameten, v resnici si pa hlapec!

            Komunajzerji so tebe peljali scat, pa še zdaj ne vidiš, da si nategnjen.

          • Ja, to bo to. 🙂

            Žal, jaz sem eden tistih, ki odlično živi mimo partij, vstalih Jezusov in drugih fiksacij malih ljudi, ki za osebno srečo potrebujejo božanje avtoritete.

            Ljudi, kot si ti, imam pa pri postelji, da zjutraj na toplo stopim.

          • Nasprotno Dare, ti si eden tistih, ki ne zna živeti brez partije in brez stricev, ki ti povedo, kako moraš misliti.

            Ti še kako potrebuješ avtoriteto, le, da je ta komunajzerska.

            Takih, kot sem jaz, pa ti ne vidiš, smo preveč pametni zate.

    • Zmrazi me, ko si komentator pod tako elitnimi članki drzne navajati svojo “vednost” iz partizanske literature.

        • Drugi pa si tako zatiskajo oci in usesa, da v njihovi do komunisticne revolucije nekriticni glavi se danes odmeva glas rdecezvezdnikov…!

        • Eni smo ponosni, da ohranjamo pravo slovensko izročilo, vernih ponosnih, delovnih in zavednih ljudi. In smo ponosni, da smo v obdobju 1945-1989 podtalno delovali proti ilegalnemu režimu. In to bomo tudi počeli v prihodnje, če bo potrebno. Vaše zgodovine pa itak sploh ne priznavamo, tako da nas vaša stališča sploh ne brigajo.

  8. …da številni državljani in državljanke, še vedno ne sprejmejo
    =====================
    Jaz pa ne razumem da nekaterim tako sline tečejo. Raje imam najbolj pokvarjenega komunista kot takega slinastega desničarja. Tistega se vsaj varujem, ta mi bo pa ob prvi priliki zabil nož v hrbet.

  9. B.P. Bogi Pisatelj
    Leon Rupnik je v dogovoru z Erwinom Rösenerjem in Ernstom Lerchom 15. novembra 1943 poslal v Trst 29 ljudi pod poveljstvom poročnika Marjana Lavriča. Kot prostovoljci so bili dodeljeni nemški varnostni policiji, ki jih je urila, hodili so z njo v patruljne akcije, zasliševali so ujetnike v tržaških zaporih in kasneje celo sami opravljali aretacije. Sredi decembra leta 1943 so Nemci od Lavričeve skupine v Trstu pustili samo eno desetino, katere poveljnik je bil narednik Janez Špeh. To bi si lahko Boris Pahor ( B.P. – Bogi Pisatelj je sam sebe imenoval, o zgodovini pa malo ve, kljub temu, da ima doma eno debelo knjigo ) prebral že v pamfletarski knjigi o Primorskem domobranstvu avtorja Borisa Mlakarja iz leta 1982. Lahko pa bi si poiskal dokumentacijo, da bi ne izpadel bogi pisatelj, ki trobi, kar mu prišepnejo razni boljševiški tepci, ki jim gre v nos, da SNVZjevci niso nikomur prisegli, da niso bili boljševiški banditi sploh pristojni za SNVZ, ki je deloval v Italiji, da je KPS / OF bila kot oblast v Italiji enako nič itd. Znano je tudi početje Lavričeve skupine, ki je po Gornjem Krasu aretirala in v zapor odpeljala precej nedolžnih ljudi, tudi na suflerstvo rdečih osvoboditeljev, ki so se tako hoteli znebiti tistih, ki niso kazali simpatij do boljševizma.
    Ti ljudje so bili zaslišani po Gestapu in izpuščeni. Verjetno zato, ker nihče ni napisal dveh obskurnih člankov za Kocbeka.
    Tako sta se konec januarja 1944 v Trstu srečala narednik Janez Špeh in suhec Boris Pahor. Špeh je prišel aretirati suhca na ukaz Gestapa. Gestapo je suhca zasliševal in ga tudi poslal v taborišče. Sam Rupnik je potrdil, da Lavričevci niso bili v nikakršni zvezi s Kokaljem ali SNVZ, niti z štabom SD ( Slovenskim Domobranstvom ) v Ljubljani, marveč so bili podrejeni Lerchu in štabu SS v Trstu. Poveljnik SNVZ Kokalj si je prizadeval, da bi ti ” poslanci ” prišli pod njegovo komando, vendar jih Nemci niso pustili prestopiti v SNVZ. Tako je del skupine deloval tudi v Gorici in okolici. Prvi pripadniki SNVZ so se začeli uriti v vojašnici Sv. Ivan v Trstu sredi januarja 1944. Urjenje je trajalo najmanj 3 tedne. Če je verjeti prostovoljnermu Mussolinijevemu vojaku Borisu Pahorju ( ali še hrani poseben znak, ki so ga na uniformah nosili Mussolinijevi prostovoljci ? ), naj bi ga ti pripadniki SNVZ na usposabljanju aretirali in podobne neumnosti, ki jih naokoli brez nikakršnega dokaza trosi Bogi Pisatelj, ki bo na oni svet odšel ( po italijansko ignorante ) kot ignorant, ne da bi se prej pozanimal kdo ga je ovadil in aretiral ter na čigav ukaz. Čas bi že bil, da bi prenehal kazati svojo profesorsko neizobraženost, ko Rupnikovo skupino, ki ga je aretirala, meče v SNVZ koš – seveda na suflerstvo raznih pepastociničnih kumrovških zgodovinarjev.
    Bogi Pisatelj se sklicuje na smešen razlog za aretacijo, ki naj bi se zgodila zaradi dveh njegovih člankov v Kocbekov rdeči list. Zato ker je bil Kocbekovec in ne za domobrance – so ga aretirali domobranci iz Ljubljane. Bogi Pisatelj je bil takrat tako mala in neznana riba ( Cotič kraševec je o svojem sokraševcu lepo povedal, da je bil faliran študent in pri 27 letih še vedno na grbi staršev, zato pa je odšel prostovoljno v Mussolinijevo vojsko za krožnik pašte in naprej študirat ), da bi po njegovi izmišljeni logiki domobranci morali aretirati polovico Slovencev. Domobranci pri tem seveda niso imeli nič, razen da so ga na ukaz Gestapa aretirali. Aretacija še nič ne pomeni, ker če bi pomenila avtomatsko pošiljanje v taborišča, potem bi Bogega Pisatelja ne zasliševal Gestapo in ga v taborišče tudi poslal. Poudariti je potrebno, da se je Bogi Pisatelj kot pripadnik kapitulantske Mussolinijeve vojske v Trstu skrival pred Nemci, ki so vsakega pripadnika Dučejeve vojske pozvali naj pristopi k novoustanovljeni Mussolinijevi vojski ali pa deli usodo ostalih deportiranih kapitulantskih Italijanskih vojakov.
    Ob kapitulaciji Mussolinijeve vojske so Nemci zajeli milijon italijanskih vojakov v bivši Jugoslaviji, Franciji, Albaniji, Grčiji, Italiji in na Egejskem otočju.
    600.000 so jih deportirali v taborišča. V taboriščih je umrlo 78. 216 vojakov.
    Glede aretacije Bogega Pisatelja ni izključiti niti možnosti, da ga je Gestapu ovadil konkurent pri znani deklici Miji, ki je ob možu, ki je gnil v fašističnem zaporu iskala potešitve, pa je verjetno skrivač in Bogi Pisatelj nekomu stopil v zelje. Ena izmed možnosti je tudi, da se ga je znebil šef KPS / OF celice za katerega naj bi Bogi Pisatelj tiskal letake in nekaj protestiral proti komunizmu. Zanimivo pa je, da v prispevkih o tiskarnah in podobnih celicah v Trstu, pisci Bogega Pisatelja sploh ne omenjajo.
    Za konec naj se ozrem še na zgodovinsko znanje profesorja in Bogega Pisatelja, ko je navedel, da je več domobrancev – eden pa sigurno izjavil, da bi oni po vojni pobili partizane. V vsaki vojski se slišijo takšne izjave in v vsaki vojski se najdejo debili, ki bi vsepovprek pobijali. Ob številu 15. 000 domobrancev in če računamo, da je v vsaki vojski približno za procent debilov, potem pridemo do števila 150 tako mislečih. Nobeno ” zgodovinsko ” profesorsko odkritje pa ne pomeni nekaj takšnih debilov, ki se z njimi Bogi Pisatelj hvali in si domišlja, da je odkril mrzlo vodo. To število pa je bilo v partizanski vojski zanesljivo večje, saj so celo boljševiške priležnice grozile škofu Rožmanu, da ga bodo zažgale sredi Ljubljane, da groženj s pobojem domobrancev s strani hostarjev niti ne štejemo. Profesor in Bogi Pisatelj opravičuje povojne poboje v smislu : saj bi jih tudi druga stran zagrešila, kar je vsekakor vredno prostovoljnega Mussolinijevega vojaka.
    Nobelov kandidat in humanist pa nikoli ne črhne besedice o osvobodilnem boju njegovih partizanov proti Ciganom, ko so zaradi nekaj izdajalcev med Cigani Bogega Pisatelja partizani zagrešili genocid nad Cigani v t.i. Ljubljanski pokrajini, ko so pobili več kot polovico v pokrajini takrat živečih Ciganov – od otrok do starčkov.
    Za konec pa se nasmejmo debilom, ki so ubogega pisatelja, ki o zgodovinskih dejstvih pojma nima, vabili na predavanja in mu na začetku ploskali na koncu pa ne več.
    Zanesljivo spadajo med tisti že prej omenjeni procent. Gliha vkup štriha.

  10. Je bil papež na strani fašizma, na žalost, takrat. To se je poznalo tudi v Sloveniji. Slovenija je ravnala med vojsko, ne sodelovat s komunisti, zato ker je papež prepovedal. Ampak Amerikanci so podpirali Ruse oziroma Sovjete, tu pri nas so podpirali tudi Angleži partizane in tako naprej. Ljubljana uboga ni kapirala, koliko je ura, in je šla po svoji poti.
    — Boris Pahor, o zgodovinski vlogi medvojne slovenske cerkve (Pahoriana, Opera SNG, 26. 8. 2013)

    • ..škoda, da nas ob tem ni spomnil tudi, da ne Američani in ne Angleži niso imeli v tistem momentu ne okupacije in še posebej ne boljševistične revolucije in državljankske vojne namerno izzvane od komunistov….Ljubljana pa..

      • Ah, Američani so to demokratično preprečili tako, da so del svojega potencialno kolaborantskega prebivalstva, preprosto pozaprli v taborišča.

        Mi smo bili takrat še neizkušeni. 😉

        • ..a jebi ga, so imeli realno politično in vojaško moč, ki je Ljubljana ni imela, vsaj tista, nad katero stokal Bogi Pisatelj…

  11. ..Feltrin..na latero temeljno bivanjsko vprašanej pa npr. odgovarja Pahor, da bi lahko bil humus na katerem raste sprava ??

  12. ..zanimivo je bilo gledati sedaj šprahe o Pahorju kot velikem anti-fašistu…bil pa je prostovoljec v italijansko vojsko v času, ko so bili gazde fašisti…

    ..tega ni nihče omenjal..niti Bogi Pisatelj sam..

  13. Minuta Borisu Pahorju je bila odveč!?
    Minuta, za katero je jubilant pisatelj, tržaški Slovenec, Boris Pahor, na proslavi v Ljubljani ob svoji stoletnici večkrat uporno in neutrudno prosil, da bi še nekaj povedal, je bila nepotrebna, saj je imel pred tem pol ure časa, da vse pove, so komentirali na nacionalni RTV v »studio cytiju«.
    Namesto, da bi se vsaj malo opravičili, da niso pokazali vsaj kanček empatije in omike, ko je stoletni pisatelj skoraj moledoval, samo še za eno minuto, so ga torej še dodatno očrnili kot nestrpneža brez razloga. Pokončni Boris Pahor, ki se je uprl vsem trem totalitarizmom, pa je v tej izborjeni zadnji minuti povedal samo to, da se naj Ljubljana in država Slovenija vendar vključi v aktualni projekt obeležja koncentracijskih taborišč, od Raba do Gonarsa, ki se odvija v Italiji, saj so v teh taboriščih masovno trpeli in umirali vendar tudi Slovenci.
    Ali je bila zadnja Pahorjeva minuta res nepotrebna? Vsak komentar je odveč!

  14. Po vsem, kar je….. Bernardo Gui….. zamolčanega o Borisu Pahorju obelodanil je vsak komentar na temo (B)ogi (P)isatelj zares povsem odveč.
    Toliko njegovega zaskrbljenega mijavkanja za prihodnost Slovencev, a v vseh 20-ih letih ni niti enkrat s konkretno zastavljeno besedo podprl naporov pomladne strani.
    Ene besede ni čivknil, niti zoper sramotno dogajanje v Stožicah.
    O fašizmu in nacizmu je dovolj povedal, spotika se ob domobrane, o početju revolucionarnih komunistov na slovenskem pa nikoli nič.

    • Eno pa mu priznam: početje komunistov je takšno, da že ne vem več ali se tega sploh da lotiti z besedami. Kot da so besede premalo. Kot da je molk edini, kajti vsaka beseda je kot skrunitev samega sebe. Pred komunizmom človek ostane brez besed.

  15. Boris Pahor in naš zgodovinski spomin!
    Pokončni pisatelj Boris Pahor, ki se je uprl fašizmu, nacizmu in komunizmu, torej vsem trem totalitarizmom, je na proslavi v Ljubljani ob svoji stoletnici pogumno dejal tudi, da ima zapisano, da je Mitja Ribičič v Dachavskih povojnih sodnih procesih od obtožencev priznanja pridobil tudi z mučenjem. Pogumno je poskusil dopolniti naš še vedno prevladujoči zelo enostranski zgodovinski spomin. Vsa čast mu za sporočila, pokončnost, vztrajnost in pogum.

  16. Boris Pahor in naš zgodovinski spomin!
    Pokončni pisatelj Boris Pahor, ki se je uprl fašizmu, nacizmu in komunizmu, torej vsem trem totalitarizmom, je na proslavi v Ljubljani ob svoji stoletnici pogumno dejal tudi, da ima zapisano, da je Mitja Ribičič v Dachavskih povojnih sodnih procesih od obtožencev priznanja pridobil tudi z mučenjem. Pogumno je poskusil dopolniti naš še vedno prevladujoči zelo enostranski zgodovinski spomin.
    Vsa čast mu za sporočila, pokončnost, vztrajnost in pogum.

Comments are closed.