Je Medžugorje res zgolj »biznis«?

62

medjugorjePred dnevi sem v medijih zasledil novico o nekem novem čudežu v Medžugorju, namreč o kipu, ki se ponoči sveti tako močno, da osvetljuje celo sobo. Čudež naj bi se zgodil v domači hiši vidkinje Vicke Ivanković Mijatović, že nekaj ur po dogodku pa se menda na kraj dogajanja zgrinja na tisoče ljudi.

Takšna medijska poročanja seveda niso nekaj neobičajnega. Ko gre za senzacije, se bodo takšni dogodki vedno znašli v središču medijske pozornosti. Toda takšni dogodki niso osrednje sporočilo Medžugorja. Bistveno je spreobrnenje srca, sprememba miselnosti in končno tudi načina življenja – sprejeti Boga v središče svojega življenja, v molitvi obnoviti oseben odnos z živim Bogom. Mnogi pa na to nis(m)o pripravljeni, ker jim (nam) gre »predobro«. Prav zato Jezus pravi, da se evangelij oznanja »ubogim«. Kdo so ti »ubogi«? Prepogosto dobimo asociacijo na materialno prikrajšane posameznike, morda celo berače. Vendar je to gledanje preozko. »Ubogi« so tisti, ki so res stiskani na različne načine, tako telesno kot duševno oz. duhovno (in navsezadnje tudi materialno), a bistvo uboštva je predvsem v tem, da nimajo več kaj izgubiti in zato lahko povsem svobodno sprejmejo Jezusa za svojega Odrešenika, medtem ko se ostalim zdi, da bi z bolj zavzeto hojo za Kristusom morali žrtvovati to in ono. In nas je strah.

Vprašati se moramo, koliko od teh, ki drvijo h svetlečemu kipu, so v resnici pripravljeni na spreobrnenje. S kakšnimi srci se bodo vrnili domov? In navsezadnje, ali ni že vsakokratno mesečno prikazovanje drugega dne v mesecu pod Hribom prikazovanj (Crnica) dovolj velik dogodek, ki privabi množico ljudi? Prav tako je v Medžugorju vedno dovolj znamenj, ki kažejo na milostno Božjo prisotnost. A mnogi pridejo v Medžugorje zgolj kot turisti, a z zaprtimi srci. In odidejo razočarani. Nič čudnega, da o Medžugorju dostikrat beremo kot o »biznisu«, s pomočjo katerega priteka v žep domačinov kar precej cvenka. Res je sicer, da je v Medžugorju ogromno trgovin z nabožnimi predmeti, a tistega, ki ve, zakaj je prišel tja, ga to ne bo pohujšalo. Tudi cena prenočišč je pri domačinih še vedno precej nižja kot denimo hoteli v kakšnim znanih evropskih romarskih središčih. So se pa na območju Medžugorja pojavila tudi gradbišča tistih, ki so želeli na račun romarjev krepko zaslužiti. Zanimivo je, da te hiše oz. hoteli niso bili zgrajeni do konca – njihova gradnja se je ustavila, ostajajo samo ogrodja povsem neuporabnih zgradb. Po drugi strani tudi mnogi duhovniki v Sloveniji niso navdušeni nad romanji tja. Pogosto pravijo: »Le kaj vidite v Medžugorju, saj imate Marijo v svoji župnijski cerkvi.« Toda namen romanj je prav v tem, da izstopimo iz vsakdanje rutine – tudi duhovne.

Vendar pa se lahko strinjamo, da je romanje v Medžugorje dober »biznis«. Milosti, ki jih lahko prejmemo tam, neskončno presegajo vrednost »fičnikov«, ki jih darujemo za pokritje stroškov prevoza, prenočišča in prehrane. Saj poznate priliko o biseru (prim. Mt 13, 45-46) ter o ljulki in pšenici (prim. Mt 13, 24-30)?


62 KOMENTARJI

  1. Resničnost prikazovanj lahko pokažejo predvsem sadovi romanj… Papež Janez Pavel II je vprašal enkrat, kaj se dogaja v Medžugorju. In dobil odgovor: ljudje tam molijo rožni venec, se spovedujejo, spreobračajo, prihaja tudi do ozdravljenj… Po tem odgovoru je izrazil tiho podporo temu kraju, kjer prikazovanja še trajajo, zato še ne morejo biti uradno priznana od Cerkve. In to je morda ključ do tega, kakšen odnos je Sveti sedež zavzel do Medžugorja. Nikoli ni prepovedal romanj tja, je pa v izogib nesporazumom objavil navodilo, da naj škofije in župnije ne organizirajo romanj, pač pa naj to prevzamejo laiki, skupine pa naj spremlja duhovnik, če ga je le mogoče dobiti (za vikend romanja je to vedno težje, ker je duhovnikov manj, potrebe na župnijah pa so zelo velike). Tudi Marijina sporočila dejansko niso nič senzacionalnega, pač pa pozivi k spreobrnenju, molitvi… skratka vse, kar je potrebno za novo evangelizacijo. Lahko pa povem pričevanje neke osebe, ki je bila v Medžugorju in ni verjela v prikazovanja. Vendar je na prigovarjanje prijatelja vseeno šla na prikazovanje pri enem od vidcu, dogodek je bil, mislim da, v fantovski komuni Cenacolo pod Crnico.. Tam se je že nekaj ur prej zbrala cela gora Italijanov, vseskozi se je molilo.. In ko se prikazovanje začne, molitev utihne in je tišina. Vendar je tišino tedaj presekalo nečloveško rjovenje, kot bi se oglasil rjoveči lev. Neka ženska se je premetavala po tleh in nečloveško rjovela. Bila je reakcija, zelo podobna kot pri eksorcizmu, vendar ni bilo nikogar zraven, ki bi izganjal hudega duha. Zanimivo je, da se je vse skupaj začelo takoj po tistem, ko je molitev utihnila in se je začelo prikazovanje. Rjovenje pa je ljudi zelo prestrašilo, nekateri so prvič izkusili zastrašujočo plat Božje navzočnosti.
    Zanimivo pa je, da sem bil tik pred tem čudežem v Vickini hiši, namreč zadnji vikend, tudi sam v Medžugorju. In je en kolega iz molitvene skupine rekel, da je tisto nedeljo, ko so šli na Crnico, kar naprej pogledaval proti Vickini hiši… Nekaj je slutil. Vsekakor zanimivo, da Bog daje toliko znamenj, in če jih sprejmemo kot Božja, je to dobra pot do spreobrnenja.

    • Saj je dejansko več slabih kot dobrih sadov.
      Nepokorščina, rušenje edinosti, bogatenje na lahek način… da ne omenjam nekaterih zagretih romarjev, ki podobno kot razni člani Prenove v duhu zganjajo sektaštvo po župnijah.

  2. Katolik, priporočam ti v branje knjigo nevernega pisatelja Proročki zamah Međugorja. Ko se nekje zbirajo ljudje, ki s svojim ravnanjem govorijo oz. pričujejo o visoki stopnji osnovnega bontona in gre za dejavnosti, kjer je cilj prizadevanj počlovečenje človeka, potem je omenjen kraj nedvomno vreden posebne pozornosti. Ko spoznaš osebno glavne nosilce dogajanj, je to prvovrstna izkušnja in te mnenja ljudi, ki se bili dogajanjem v Hercegovskem kraju nenaklonjeni ali celo sovražni, ne morejo več ganiti. Kdor je poznal gospo Majo Zalar in kdaj z njo popotoval in z njeno pomočjo začel odstirati skrivnost, ki so jo do takrat zanj še neznano skrivala naselja, ležeča v bližini Medžugorja pod sedaj svetovno znanim Križevcem, ni mogel več ostati ravnodušen do tega pojava, ki je nekako logičen.
    Zakaj? Takrat smo živeli še globoko zabetonirani v enoumju ene “resnice”, ko se je 24. 6. 1981 zgodilo nekaj nepopisnega. Nekaj hercegovskin otrok je doživelo obisk z “onostranstva”. Če poznamo zgodovino prikazovanj, kako je oblast želela celo s cerkveno pomočjo to izredno dogajanje zatreti, a ji ni uspelo, ker se je očitno izkazala nadnaravna navzočnost v teh dogodkih. Zanimivo je tudi, da je Slovenija svojo samostojnost razglasila ravno na deseto obletnico prikazovanj. In še bolj neverjetno je, da je Sloveniji uspelo, čeprav je zadnji šef partije na omenjeni prireditvi dejal:”Nocoj so dovoljene sanje. Jutri je nov dan.” Očitno je bil dobro obveščen o nameri JLA, ki je v tistem času pokazala svoj pravi obraz in postala odkrit okupator jugoslovanskih republik.
    Kučan je tudi pod geslom:Vsak ima svojo resnico želel skupaj s partijo ponovno rehabilitirati svojo partijsko resnico in jo ponovno postaviti za uradno resnico tudi v novi državi, ki je kljub vsemu le nastala, čeprav se ji je partija odrekla in ni nikoli verjela vanjo.
    Danes, ko vidimo, kako je partija v upanju, da bo dokončno prevarala slovenske državljane, ponovno iz prahu vzela svoje simbole, s katerimi se še vedno istoveti, čeprav so okrvavljeni s tisočerimi nedolžnimi žrtvami, katerim še vedno izmika pravico do pokopa in priznanja lastne odgovornosti za vse te okrutne zločine, ki imajo celo razsežnosti, značilne za genocid.
    Osebno sem bil večkrat v Međugorju, nekajkrat z že pokojno legendarno gospo Majo Zalar.
    Videl sem celo Hrvaške vojake še v uniformah, ki so nekateri od njih iskali mir svojim dušam zaznammovanim s trpljenjem človeka ki mu morda celo kakšen zločin bremeni vest in krade mir v kdo ve kolikih prečutih nočeh.

  3. Naša levica pa bi še kar pestovala kriminalno zapuščino in opravičevala zločine narodnih herojev, ki nas po tolikih letih še vedno pehajo na rob blaznosti. Narod, ki se odreka svetlim zgledom, ki so nam jih zapustili svetli zgledi krščanstva in namesto njih časti morilce in klavce ljudi, ne more imeti lepe prihodnosti.
    Zato sem Medžugorje kmalu sprejel za dejstvo, ki je nujno, če hoče človeštvo v novem tisočletju stopiti na pot sprave in vzajemnega sodelovanja; se pravi na pot vzajemne blaginje, s katere pa se s titoističnimi in komunističnimi simboli in čaščenjem malikov zla(narodnih herojem) vedno bolj pogrezamo v močvaro primitivizma, nasilnosti in blaznosti.

    Če postavimo dogajanje v širši kontekst kot nadeljevanje dogajanja, ki ga je človeštvu nebo napovedalo po prikazanju Device Marije, Kraljice presvetega rožnega venca, ko je Marija ob začetku zla, ki ga je začel Satan širiti v svetu po komunistični revoluciji, napovedala tudi njegov zlom in spreobrnjenje Rusije.

    Če pogledamo na človeško usodo zgolj z vidika človeške minljivosti, potem lahko človek hitro pride do zaključka, da lahko pokopljemo vsako upanje za srečno prihodnost, kajti smrt je klavrn konec tudi še tako mogočnega zmagovalca, samo da “pogine” malo kasneje. Če pa vsemu dogajanju damo še dimezije večnosti. Se nam pokaže popolnoma drugačna slika človekove stvarnosti. Ta ni več zaprta med rojstvo in smrt. Kajti smrt se nam izkaže kot vrata v novo, še nepredstavljivo življenje. Zato je tudi naša odgovornost do nas samih in do bližnjih postavljena na povsem nove temelje. Ravno na tej točki se namreč zgodi novo upanje za tiste, ki so za obrambo resnice in pravega človeškega dostojanstva pripravljeni plačati celo z življenjem.
    Jasno je, da je to resnica, ki nevernega postavlja pred zelo konkretne izzive. Če posmrtno življenje obstaja in so v veljavi nova pravila igre; zakoni dani s desetimi zapovedmi, potem je jasno, da odgovornost za dejanja pred človeškimi sodišči izgubi vso svojo verodostojnost, še posebno, če leta niso v skladu z njimi.

  4. Prikazovanja Nebeške Gospe v Medžugorju in še na mnogih drugih krajih(Sv. Gora, Kurešček,…v Sloveniji) le potrjujejo, kar je zapisano v .sv. Pismu Nove Zaveze in resničnosti človekove usode kot posameznika in kot družbe.
    Karl Marks, Friderick Engels, Vladimir Ilič-Lenin, Stalin, Josip Broz,…Adolf Hitler,…in vsi, ko so človeško družbo vodili proč od božjega, so jo vodili v lažni raj. Kaj to pomeni? Pod obljubo lepše prihodnosti so lastne narode izpostavljali nevarnim ideologijam, ki so za seboj puščala upostošenja posameznikov, za njimi celo dežel in celih narodov.
    Zakaj se ne moremo posloviti od revolucionarne dediščine?
    Zato, ker smo z njo zaznamovani bolj kot si sami mislimo: Do te mere, da ne moremo več prav razločevati med dobrim in zlim, med resničnim in lažnim. Med stvarnostjo in utvaro.
    Na isti preizkušnji sta bila prva človeka v raju. Nasedla sta laži, da Bog ni dober, da jima odreka ravno tisto, kar bi ju izpolnilo, dvignilo celo nad Boga.

    Komunistična revolucija je greh ravno v tej točki. Odpove se Bogu in pod krinko dobrega smo doživeli najbolj mračno obdobje v zgodovini človeštva. Kako je to mogoče celo po tem, ko je za nami mračni srednji vek?
    Čisto preprosto: nasedli smo isti prevari, kot prvi človek v raju, ki je imel za posledico izgon iz njega.

    KDAJ BO ČLOVEŠTVO KONČNO SPOZNALO, DA GA NE MORE ODREŠITI NOBENA LAŽ NA TEM SVETU. DA JE ČLOVEKU DANA SAMO ENA RESNICA, V KATERI JE REŠITEV IN SAMO ENO IME, V KATEREM JE ZVELIČANJE IN TO JE:
    JEZUS KRISTUS, ki se je zato učlovečil in prišel na naš planet, da bi mi po njem spoznali resnico in da bi nas njegova resnica osvobodila jarma laži, ki v različnih oblikah prihaja med nas po lažnih prerokih v ovčjih oblačilih, a znotraj so le navadni volkovi, ki ne znajo drugega kot lagati, ropati, klati in pobijati.
    O ubogo preprosto in neuko ljudstvo, kdaj boš spoznalo, kdo te ropa tudi danes, ti laže in ti pri tem neopazno polaga zanko okrog vratu, da te ponovno odvede v klavnico novega časa. Spoznaj vendar, kdo je že umrl zate, razpet na križ in želi biti s teboj po Svoji Materi, da bi ti bil danes blizu po Njej, ko boš moral tudi ti, kot tvoji predhodniki preko kalvarije, da boš skupaj z menoj lahko uzrl zarjo novega dne, ki mu ne bo konca.

    Blagor mu, kdor razkrinka laž. Rešen bo njenih spon in sovraštva nad njim ne bo imelo več moči. Mrzil bo krivico in s pravico mu bo tlakovana pot do Gospodovega dne, ki zagotovo pride.

    • To, kar pišete, nima nobene zveze s krščanstvom. To je kvečjemu katolicizem, se pravi politična ideologija, ki svojo legitimiteto išče v nekakšnem bojevitem antikomunizmu.

      Kristjani za svojo vero ne potrebujemo Medžugorja in tudi ne drugih marketinških nategov.

  5. Medžugorje lahko postreže z pretresljivimi zgodbami krščanskega življenja, ki gre preko meja človekše zmogljivosti in logike. Ena takih je zgodba Chiare Cobelle, ki je svojega bodočega moža spoznala v Medžugorju pri 18 letih. Po dveh nosečnostih, ko sta otroka umrla takoj po orjstvu in ko ni privolila v splav, je ob tretji zanostivi nosila zdravega otroka. Toda zbolela je sama za rakom. Ni privolila v kemoterapijo, hotela je roditi zdravega odroka. Klamu po rojstvu je sama umrla.
    http://www.tempi.it/chiara-corbella-la-grazia-di-vivere-la-grazia#.UkV7mNJkPag

    • Dajte no, to, kar se dogaja tam, je čisti biznis in nič drugega.

      Vatikanski eksorcist Andrea Gemma je odločno povedal, da je to hudičevo delo. In tudi hudič lahko ozdravlja!

      • Zelo verjetno je, da ima vatikanski eksorcist Andrea Gemma prav. Ampak, kot običajno se je Hudič (pazite gospod Sandi, velika začetnica!!!) opekel in njegovo delo je spet izpadlo kot slavospev Bogu. Menda je v Medžugorju največ spovedi … kar pa, verjemite mi gospod Sandi, je predzadnje, kar želi.

        • Iz izkušenj ti lahko povem, da exorcisti včasih tudi pretiravajo in jim primanjkuje določenih znanj iz paranormalnega.

          Svetleča marija je lahko tudi le plod množične halucinacije, kar je lahko posledica množičnosti dogodka.

          Tega pa seveda ne moremo trditi za videnja, saj je bila vasica čisto neznana, ljudje pa ravno tako.

          Po drugi strani so pa tudi vsa romarska središča tudi velik biznis…

          • Še vedno se je treba vprašati, kdo pa potem kasira toliko denarja?

            In če si je kdo izmislil to zato, da bo kasiral, tukaj hudič nima nič zraven, ampak je vse človeško delo.

            Zaenkrat pa ni še nobenih dokazov, da gre za ponaredek – razen pri svetleči mariji, kjer pa kamere tega ne vidijo, ampak le ljudje.

      • Težava je le v tem, da ti bandi-t nisi nobena referenca.

        Hudičevo delo so tvoje besede na tem portalu. Hudič lahko tudi takim, kot si ti prišepetava.

  6. Glede na to, da se jasnovidna Vicka poigrava s svetlečim kipom, ki je navaden trik, se mi zdim, vsa tale merđugorska mineštra en velik nateg. Stvar sicer ima določen psihološki efekt: letanje od enega “čudežnega” dogodka k drugemu. da gre za međugorsko Johanco je razvidno iz članka na povezavi:

    http://www.24sata.hr/zanimljivosti/nabavili-su-ga-u-lourdesu-i-u-mariji-bistrici-imaju-svjetleci-kip-334237?fb_action_ids=10151853863434523&fb_action_types=og.recommends&fb_source=aggregation&fb_aggregation_id=288381481237582

    Čudež-Made-in-China.press

    • Se moram kar strinjati z vami.

      Gorje tistim, ki pohujšujejo celotno cerkveno občestvo z nekimi cenenimi rokohitrskimi triki.

    • Ali ne obstaja tudi tako imanovana ljudska oblika vernosti, ki se z uradno veroizpovedjo pokriva samo v določenih, ne nujno ključnih točkah? Če pomislimo samo na versko prakso pokrisjanjenih ljudstev širom sveta, kjer pogosto kaže na nijihovo versko pripadnost le uporaba kakega krščanskega simbola ali šaščenje kakega Marijinega kipa. Vse drugo pa je pogansko.

      Če pogledamo samo posnetke romarjev, ki molijo v tisti sobici pred svetlečim kipom ali slišimo njihove izjave, je jasno, da gre za tip ljudi, ki se priporočajo Mariji z enakim zaupanjem, kot zaupajo rešitev svojih stisk kaki šlogarci. Take ljudi je mogoče prepričati v karkoli in jim prodati karkoli, le da je v skladu z njihovimi pričakovanji in upi.

  7. “… Vicka poigrava s svetlečim kipom, ki je navaden trik, …”

    Lahko je to res, lahko pa ni. Postavljati trditve oddaljen sto kilometrov od dogodka pa je neresno ali pa namensko nasprotovanje.

    • Ne vem, zakaj vam ni jasno, da je to, kar se dogaja s tem kipom, samo vrh ledene gore. Medžugorje je nateg že od samega začetka. Nekdo je na račun nategovanja fajn obogatel.
      Da, gospod Alfe, poznamo tudi cerkvene tajkune, ki jih ne najdemo samo v Mariboru, ampak tudi drugod.
      Mene seveda zanima, ali bodo slovenski organizatorji romanj v Medžugorje toliko pošteni in izkazali svoje dohodke, pa tudi to, ali so dali državi, kar je njenega.

      • Bandi-t, kdo pa je na ta račun obogatel?

        Bodi konkreten, ne pa nekaj nakladati kar tja v tri dni.

    • “Lahko je to res, lahko pa ni.”
      In kaj mislite o božji materi, ki se ljudem razodeva s tako cenenimi triki (lahkorečemo tudi cenenimi dejanji)?

      • Ko berem tvoje vulgarne odgovore, si ne morem kaj, da te ne bi povezal z nekom, ki se je na zelo podoben način odzival že na forumu RKC. Verjetno si celo ista oseba glede na slog (Božidar).
        Res škoda zate, ker s svojo zajedljivostjo pokvariš vsako debato.

      • Tonček, ti boš vedno našel nek izgovor, če ne bo cenenost, bo pa kaj drugega.

        To je že Jezus povedal ob prilili. Nekateri ne boste verjeli, tudi, če bi mrtvi vstajali.

  8. Citiram za nejeverne in praznoverne:

    “I u Mariji Bistrici imaju svjetleći kip

    Čitateljica iz Marije Bistrice svoj je kip Gospe prije 15 godina kupila u Lourdesu. Nakon vijesti o svjetlećem kipu iz Međugorja, učinilo joj se da je baš isti kao njezin”

  9. ..pogosto naletim na take dvolične hinavce, kot je tukaj npr. Saandi in podobni pionirčki, ki prično stokati in jokati o vulgarnosti in podobnem, ko se nekdo dotika verbalno npr. njihovih mater ali tistega, kar jim je sveto in imajo do česa spoštljiv odnos..

    ..če pa se oni spotikajo in smešijo tuje svetinje, ker npr. mnogim je Devica Marija sveta in imajo materinski odnos do nje..pa nikom ništa, ker verniki so italk bebčki, ki se jih lahkpo zasmehuje in zasmehuje tisto, kar jim je sveto in v kar verujejo..

    • Hej inkvizitor, preden se postavljaš v vlogo žrtve, ki vrača oko za oko, najprej pokaži, kje je recimo Tone koga osebno popljuval na tvoj primitiven način.

      Sicer pa, kaj z moderatorji na tem portalu? Ste se odločili narediti še en Politikis?

      • pancer, kot kaže, komunajzerji hočete narediti še en portal politikis, saj tam kraljujete ravno taki komentatorji.

    • Daj no, Božidar alias Bernardo Gui, očitno ti živci popuščajo in si pokazal svoj pravi obraz. Priznaj si, da imaš pač hude težave sam s seboj in zaradi tega tudi težave s sprejemanjem drugače mislečih. Odrasti že enkrat!
      Se pa tudi sam sprašujem, zakaj moderatorju ne ukrepajo ob tako očitnem primitivizmu, ki ga zganja Bernardo G.

  10. Vrnimo se od samoimenovanih kristjanov in kristjanov, ki imajo vedno prav, k naslovnemu vprašanju: “Je Medžugorje res zgolj »biznis«?”

    Kakor za koga. Za nekatere je resnično samo biznis, za mnoge in verjamem, da so ti v večini pa veliko več kot biznis – je korak več proti Bogu. Se pa seveda tam naokoli šopiri princ Teme. Skratka, nič neobičajnega za življenje na zemlji.

  11. Krščanstvo je po definiciji neumna religija.

    Kdor dandanes, ob vse ugotovitvah astronomoije, geologije, razvojne biologije, človeške in živalske psihologije in drugih znanosti še vedno verjame v raj, izvirni greh, odrešenika in podobne neumnosti, lahko verjame povsem poljubno stvar, pa tako tudi v svetleče kipe.

    • Gospod Nik,
      le kje so vaša jajca, da niste šli podobno povedati še muslimanom na odprtju gradbišča džamije?

    • Bojim se, da tukaj ne gre samo za problem svetlečega kipa. Izvirni greh Medžugorja sega že več kot trideset let nazaj, od prvih govoric o prikazovanju junija 1981 naprej. Tole s kipom je samo vrh ledene gore.

    • Nikec, pa ja ne misliš, da si pameten, ko si bleknil tako neumnost?

      Da nisi en najstniški ateist z napumpanim egom.

  12. L. Ron Hubbard:
    “You don’t get rich writing science fiction. If you want to get rich, you start a religion.”

  13. Za “dober biznis” se zapelješ že samo do Ptujske Gore, kjer te ob prihodu pričaka množica “štantov”, kjer služijo bolane denarce za bedne kipce in razglednice.

    • Na javnih mestih zadrti komunisti, na božjih poteh pa prodajalci “bogeca” za Judeževe denarce. Ja, tudi taki se najdejo. In potem biznis naprtijo kristjanom…HALO!
      Kjer bog zida cerkev hudič postavi svojo kapelico.
      Po njih sadovih jih boste spoznali.
      Sicer pa biznis sam po sebi še ni nič slabega, če je v mejah poštenih pravil igre. Sicer pa samo svinja vidi vse svinjsko.

    • Ali veste, da tudi komunisti za tiste, ki počnejo svinjarije, pravijo, da niso pravi komunisti, čeprav so v partiji in goreče zagovarjajo komunistične ideje. Enako kot za vas kristjan, je za njih pravi komunist čist kot solza.

      • Gospod Tone,
        vsi so isti! 😉

        Seveda, če izberemo človeške kriterije. Šele osnovni božji kriterij, to je odločanje za dobro ali za slabo (zlo), pokaže razliko med ljudmi.
        😉

      • Ne Tone, komunisti za tiste, ki ne počnejo svinjarij, pravijo, da niso pravi komunisti – dejansko je tako.

        Je pa res, da besede pomešajo in je zanje svijarija nekaj dobrega, kar je pa dobro, je pa svinjarija.

Comments are closed.