Je JLA res odšla iz Slovenije?

5
Koper, sveèano odkritje spomenika »Slavolok samostojnosti«
Slavolok samostojnosti v Kopru

Moja najbolj fascinantna mladostna izkušnja z JLA je bilo spoznanje, kako odlično lahko soobstajata in se vzajemno podpirata kaos in legalizem: starejše generacije, pa tudi fizično močnejši in premetenejši vojaki so lahko v odnosih delali skorajda, kar so hoteli, kljub temu, da je bilo življenje v vojašnicah strogo določeno s t. i. »pravilom službe«, pravilnikom ali zakonikom, ki je natanko določal življenje v vojašnicah in ni razlikoval vojakov po stažu, moči ali premetenosti. Ta načelni nered, je bil kakor kri v ožilju sistema: bil je pogonska sila kulture sprenevedanja in poroštvo, da bo nesmiselni, dlakocepski formalizem pravnih določil funkcioniral. Mogoče je malce podobno v vsaki vojski, toda JLA nikakor ni bila navadna vojska, ampak je imela eno od nosilnih vlog v ideološkem konstruktu jugoslovanske države: bila je politični cement in »kovačnica bratstva in enotnosti« njenih narodov. V tem smislu je bila model in eden od motorjev naše družbe na poti v komunizem. Bila je zasnovana na znanstvenem pogledu na svet, proti-religiozna in obenem prežeta s psevdo-religioznim duhom; njena najsvetejša ikona je bil Josip Broz Tito; vsepovsod, še zlasti pa znotraj države, je videla sovražnika; bila je proti kapitalizmu (torej proti-ameriška); bila je za umetnost (tudi v kakšnem slovenskem mestecu je bil npr. v domu JLA edini kinematograf), podpirala napredna gibanja po svetu, po svoji presoji sicer, a vendar … Kaj od tega ni več aktualno?

Nova predsednica LDS Katarina Kresal je v svojem radikalno razsvetljenskem govoru na zadnjem kongresu »prisegla« na pozitivno energijo nekdanje ZSMS in novih družbenih gibanj konec osemdesetih let«. V tem ni zelo izvirna: v različni meri takšna nereflektirana zaveza seva iz velike večine slovenske publicistike, klasične in spletne. Temeljne ideje, iz katerih nastaja ta energija, očitno niso daleč od nosilnih idej JLA: energija se pač preobraža, včasih celo v navidezno nasprotje, a se vendarle ohranja. Etično obzorje, denimo, Bodic Borisa Ježa ali mentalni format, v katerem se pisatelj Slavko Pregl norčuje iz Jožeta Pučnika, izdajata poreklo in cilj te energije in kulture. Kajti gre za prihodnost: samo če bo pozitivne energije dovolj, bo morda s kulturo vendarle še vse v redu. To bo takrat, ko bo dobil Prešernovo nagrado npr. Miran Ališič, za instalacijo Josipa Broza, ki v najnovejšem bolidu prehiteva zgodovino in prihaja v Slovenijo, kamor ga vabijo prestrašeni pisatelji, razsvetlit mračno stanje demokracije … Zakaj torej v Kopru postavljati pomnik odhodu JLA iz Slovenije?

Pripis uredništva: Kolumno, ki je bila pred sedmimi leti objavljena v Družini, zaradi aktualnosti ponovno objavljamo.

5 KOMENTARJI

  1. Je JLA res odšla iz Slovenije?

    Kot smo v preteklosti lahko videli, so njeno “truplo” fizično res odpeljali iz koprskega pristanišča, ampak glede na to, kar pa od takrat dokazljivo doživljamo, pa lahko trdimo, da sta njen duh in potomstvo še vedno ostala v deželi.

  2. Saj bi skoraj rekel, da je njen duh nastal v tej deželi in tako ga imamo še danes. JLA je šla, a Goli otok je ostal.

  3. Humanost režima Tita?
    »Iskren množičen pozdrav v srcu herojske Ljubljane. Včeraj opoldne sta predsednik Kim Il Sung in Tito obiskala glavno mesto Slovenije. Sto tisoč občanov na ulicah«, je pisalo v Delu 10. maja 1975. Oba sta imela govor na Trgu revolucije. Tito je dejal: »Tovariš Kim Il Sung je tvorec demokratične ljudske republike Koreje.« Etiopski cesar Haile Selasie na obisku l. 1959, berem dalje. Dve celini dva režima, dva voditelja, ki sta imela le nekaj skupnega: samodrštvo, brezčutnost, tiranijo in samopoveličevanje. Berem še članek v Delu iz l. 1989, »Admiral sredi lakote«, ki sodi med najbolj varovane skrivnosti slovenskega tiska; »Svetovne poročevalske agencije iz Etiopije poročajo, da zaradi suše in lakote smrt grozi najmanj petim milijonom ljudi. Adis Abebo pa je obiskal jugoslovanski obrambni minister admiral Branko Mamula in je z etiopskim kolegom podpisal sporazum o vojaškem sodelovanju. Ali je jugoslovansko orožje namenjeno, kot pomoč stradajočim. Vrednost izvoza jugoslovanske vojaške industrije znaša okrog dve milijardi dolarjev, s čimer se je prebila proti vrhu seznama trgovcev z orožjem. Zlasti v državah v razvoju in med neuvrščenimi vznikajo še druga vprašanja. Trgovino z orožjem povezujejo z globoko gospodarsko krizo in se sprašujejo, ali jo Jugoslavija upa rešiti s pomočjo vojaškega industrijskega kompleksa in trgovanja z orožjem.«
    Tako lahko berem zopet letos v tisku. Toliko o humanosti, poštenosti in ekonomski uspešnosti državnika Tita in njegovega režima. Za osvežitev spomina, tudi nekaterim doktorjem, članov DZ RS! Zgodovina je vedno poučna, velja za vse!

  4. Glede na dogajanje v zadnjem letu, dveh, ko se je začela ‘odcepitev’ NSi od SDS in so Tonin, Novakova, Peterle, nazadnje duhovnik Poznič razkrili, da ravno tako sovražijo Janšo kot Kučan, Svetlana, Spomenka and Co., je meni postalo jasno, zakaj se v Sloveniji v bistvu prav nič ne spremeni. Del demokratičnega pola je v bistvu “kao” demokratični pol. Dejansko gre za podpornike bivšega režima, ker so bili tudi sami (tako ali drugače) del tega režima. Sam pravzaprav ne premorem več jeze, v meni je ena sama žalost.

Comments are closed.