Nam je usojena islamizacija

Je morda islamizacija način reševanja evropske vitalnosti?Demografsko izumiranje Evrope in Slovenije

Danes že davnega oktobra 2015 je bila na Inštitutu Jožef Štefan mednarodna konferenca na temo Soočanje z demografskimi izzivi. V Delu (13. 11. 2015) je dr. Matjaž Gams navedel, da je v razvitih državah za ohranjanje stabilnega stanja prebivalstva potrebna rodnost 2,1 otroka na žensko. Z večanjem standarda pa rodnost večinoma pada pod to mejo. V Sloveniji npr. znaša 1,5 otroka. Medtem pa se je po podatkih medijev npr. v muslimanskem svetu, ki obdaja Evropo, število prebivalcev v zadnjih nekaj desetletjih podvojilo. Zaradi navedenega se je delež Evropejcev v skupnem svetovnem prebivalstvu v obdobju 1950-2010 znižal z 22 na 11 odstotkov, delež Afričanov pa npr. povečal z 9 na 15 odstotkov. Do leta 2100 pa bi se naj pri obstoječih trendih rodnosti število Afričanov  povečalo z današnje 1,2 milijarde na 5,6 milijard, pri skupnem številu 11 milijard ljudi.

Pri sedanji nizki rodnosti (1,5) ter sedanjih emigracijah Slovencev v tujino in imigracijah tujcev v Slovenijo bi naj bilo Slovencev leta 2100 le še kakih 500.000. Tempirana bomba demografskega izumrtja Evropejcev in Slovencev tako že tiktaka. Dr. Gams je še povedal, da stroka opozarja politiko na te skrb zbujajoče demografske projekcije, a bi naj bili odzivi zelo medli, in naj bi pri tem naleteli celo na ideološke odpore.

Je morda islamizacija način reševanja evropske vitalnosti?

Nizko rodnost spremljajo staranje ljudi, pomanjkanje delovne sile, pešanje gospodarstva in z njim državnih blagajn, to je predvsem proračuna, pokojninske in zdravstvene blagajne. Zaradi tega so morale razvite evropske države že pred sedanjo migrantsko krizo na široko odpreti vrata ekonomskim migrantom iz edinega bližnjega naravnega bazena s presežkom delovne sile, to je iz sosednega muslimanskega sveta. Tako ima Evropa že danes okrog 45 milijonov muslimanov, od tega 25 milijonov staroselcev (BIH, Kosovo, Albanija, Makedonija idr.) in 20 milijonov prišlekov. V Sloveniji se je po podatkih popisa število muslimanov v obdobju 1991-2015 povečalo z okrog 30 na 60 tisoč.

Mediji pa nam sporočajo zaskrbljujoče vesti, da je v Belgiji in na Nizozemskem že danes 50 % vseh novorojenih otrok iz muslimanskih družin, in čez 15 let bi naj bila polovica vseh prebivalcev muslimanov. V Franciji naj bi bil do leta 2030 vsak četrti prebivalec musliman, v Nemčiji pa naj bi, ob sedanjem tempu priseljevanja, muslimani postali večina že leta 2050. Kar odpira možnost, da lahko postopoma prevzamejo oblast in vsilijo ostalim svoj vzorec mišljenja in način življenja. Naj še za ilustracijo navedem, da je v Evropi že danes okrog 10.000 mošej (Nemčija 2.800, Francija 2.100, Velika Britanija 1.500, BIH 1.900 idr.).

Zadnji naval migrantov, pospešen z vojnami ter notranjimi državljanskimi in verskimi spopadi v številnih državah Bližnjega vzhoda in Afrike je tako le vrh ledene gore. Razlikuje se od migracijskih valov zadnjih desetletij med ostalim po tem, da je bil zelo množičen in nasilen ter da je dobesedno sesul evropske meje. Pa da je bila med ekonomskimi migranti tudi množica nesrečnikov, ki so bili bodisi pregnani ali pa so zbežali iz vojnih žarišč.

Iluzorna pričakovanja o morebitnem usihanju migrantskega vala

Naj k navedenemu dodamo še izjavo predsednika Združenja nemške industrije Ulricha Grilla (Reporter, 16. 11. 2015). Ta je podprl vabilo Merklove migrantom. Spomnimo: Merklova se je z njihovim prihodom obetala cenene delovne sile in novih mladih plačnikov v nemške državne blagajne. Kar se danes kaže kot huda napaka nemške politike. Dr. Saša Prešerna (Delo, 12. 11. 2015) je predstavil podatke o stroških lastne delovne sile. V EU vsak otrok svoje starše, od rojstva do 21. leta, stane okrog sto tisoč evrov. Država pa ima z vsakim otrokom letno še okrog 20 tisoč evrov stroškov letno. Tako morda lahko razumemo Grilla, da je uvoz delovne sile cenejši, kot je formiranje lastne.

V potrditev teh navedb je dr. Prešeren posredoval tudi podatek University College London, da so zunajevropski priseljenci od leta 1995 do danes prinesli s seboj v Veliko Britanijo znanje, vredno 35 milijard funtov, in prispevali v državno blagajno okrog 20 milijard ali še enkrat več, kot so prejeli ugodnosti. Po podatkih Reporterja (22. 2. 2016) pa je nemški sociolog in demograf Gunnar Heinsohn naslikal Evropi še mračnejši scenarij. Povedal je, da sta na trikotniku med Indonezijo, Marokom in Južno Afriko dve milijardi ljudi, od katerih se jih vsaj pol milijarde želi preseliti v EU. Če vsi ti podatki držijo, so pričakovanja o morebitnem usihanju migrantskega vala iluzorna, saj ga iz ekonomskih interesov pospešujemo tudi sami. Če ob navedenem upoštevamo še moralno in drugačno dekadenco Zahoda, se poraja dvom, ali smo evropski narodi sploh še sposobni preživetja.

Evropa in z njo Slovenija pred resnimi izzivi

Zaradi pomanjkanja prostora sem se ognil ostali obsežni problematiki migracij, zlasti ilegalnih. Vendar že iz povedanega izhaja, da nam ob tempirani demografski bombi tiktaka tudi islamska. Evropa je pred resnimi izzivi ter mora razviti svoje obrambne mehanizme. Kratkoročno najmanj zavarovati svoje meje. Po svojih močeh mora pomagati beguncem iz vojnih žarišč, morebitne nujne ekonomske migracije pa spraviti pod nadzor. Kot to počnejo Kanada, Avstralija idr. Tam se sproti dogovarjajo s posameznimi državami za takšno število in poklicni sestav migrantov, kot ga rabijo, in v kolikor jim, skladno s človeškim dostojanstvom, lahko takoj ponudijo delo in dostojno streho nad glavo, ter jih tako hitro vključijo v družbo.

Dolgoročno pa se mora Evropa, vključno s Slovenijo, predvsem spopasti z vzroki lastne dekadence. Okrepiti se mora demografska rast evropskega prebivalstva. Povečati se mora materialna podpora večjim družinam. Prav tako je potrebno pospešiti gradnjo cenenih in neprofitnih stanovanj za mlade pare. Navedeno, po ocenah stroke, sploh ne zahteva kaka pretirana ali nevzdržna vlaganja. Skupaj z ostalimi dejavniki na svetovni politični sceni pa mora Evropa vlagati napore v urejanje razmer v nemirnih delih sveta. Nujno je izkoreniniti terorizem in razviti dialog z zmernim islamom.

Foto: Sebastien Nogier