“Jaz sem musliman, kaj si pa ti?”

87
Foto: muslimvillage.com.
Foto: muslimvillage.com.

Da se je z zgornjim stavkom nek muslimanski mladenič ustopil pred nekega krščanskega mladeniča, sem zvedel pred kratkim. Od takrat se mi ta stavek rola po glavi. Čudovit je. „Jaz sem musliman, kaj si pa ti?“ Muslimanski mladenič ve, kaj je. Predstavljamo si krščanskega mladeniča, ki ob takem nastopu brezkrvno momlja: „Jaz sem nekaj hodil k verouku, … do birme, saj veš,… drgač pa, jasno da, nimam nič s cerkvijo,… za božič, saj razumeš, iz gole navade, grem k polnočki,… ne, ne v cerkev, pač pa v gostilno zraven,..“ In predstavljamo si veliki ateistični in protikatoliški svet naših intelektualcev in medijev, ki takemu odgovoru krščanskega mladeniča ploska: “Mladenič šibke identitete si – ah, ti post-moderno bitje; sekulariziran in brez smeri – ah, kako je to šik. Pojdi z blagoslovom Slavoja Žižka!”

Islam napreduje, ker v osrčju Evrope vse bolj nastopa kot JAZ SEM, se pravi kot identiteta. Tudi nova generacija muslimanov v Sloveniji je bolj pogumna z rutami in bradicami kot ona pred njo. To je prav in fer. Evropski JAZ NISEM, se pravi tudi v filozofiji in umetnosti poveličevano brez-identitetje daje ambicioznemu islamu več kot dovolj prostora. Evropa je pred desetletjem zavrnila možnost, da bi v svojo ustavo zapisala judovsko-krščanske korenine. Naslonila se je zgolj na grško-razsvetljensko korenino. Prvenstvo torej gre razumu in etiki človekovih pravic. Evropa zavrača svoj izvorni imunski sistem, ki je krščanstvo, in se zanaša ne nekaj izrecno nereligioznega. Vprašanje je, če je ta določitev identitete dovolj, da ohrani samo sebe. Bo tako še naslednjih sto let ali pa bo morala spet vgradititi religijo v svojo uradno simbologijo in ideologijo? Če gre verjetni viziji zgodovine, kot jo je podal ruski sociolog Pitirim Aleksandrovič Sorokin, bo religija v prihodnje spet močno na sceni.

Zaenkrat pa….

…. IDENTITETA: islam – sekularizirano krščanstvo, 1:0.

Jaz sem Amir, mojemu očetu je ime Hamo, bratom pa Alija, Osman in Enes. Kdo so pa tvoj oče in bratje?

Povrnimo se k muslimanskemu mladeniču, ki je oni dan stopil pred kristjana in ga stresel z besedami: „Jaz sem musliman, kaj si pa ti?“ Predstavljajmo si, da muslimanski mladenič nadaljuje: „Jaz sem Amir, mojemu očetu je ime Hamo, bratom pa Alija, Osman in Enes. Kdo so pa tvoj oče in bratje?“ Slovenec in menda birmani kristjan odmomlja: „Moj biološki oče je Dejan. Odraščal sem z maminim partnerjem Jožetom – imel se ga rad. Zdaj živim v skupnem gospodinjstvu z Janezom, saj sta se mama in Jože razšla. Nimam bratov in sester.“ Veliki ateistični in protikatoliški svet naših intelektualcev in medijev spet ploska: “Tako je! To je prava zgodba. Svobodne vezave namesto tradicionalne družine! Otrok, kolikor paše – drgač splav! Homoseksualizacijo v šole in spremembo spola na državne stroške! Juhej! Smo pred novo generacijo človekovih pravic.“

Islam prihaja z fudamentalno sociologijo in fudamentalno biologijo. Ko rečem fudamentalno (osnovo, temeljno), ne mislim nič negativnega. Fudamentalna sociologija pravi, da če zdrži družina, zdržita tako posameznik kot širši družbeni sistem; fundamentalna biologija pravi, da je rodnost sila pomembna; da pač vsak organizem hoče živeti in se nekako nadaljevati po svoji individualni smrti. Rodnost je pomembna tudi v geopolitičnem smislu. Na koncu je dežela od tistih, ki imajo več otrok. Amen.

Tako je fer. Zakaj bi vire preživetja v nedogled posedovali egoisti, ki nočejo živeti in delati za svoje potomstvo? Zakaj bi goli biološki sili s pozicije politične moči ukazovali moški, ki nočejo biti moški, in ženske, ki nočejo biti ženske?

Oziroma…

… DEMOGRAFIJA: islam – sekularizirano krščanstvo, 2:0.

Jaz sem musliman in verujem v enega Boga. V koliko pa jih veruješ ti?

Rekel je: „Jaz sem musliman, kaj si pa ti?“ Nato je potisnil pogovor v vsebino. Predstavljajmo si tole: „Jaz sem musliman in verujem v enega Boga. V koliko pa jih veruješ ti?“ Kristjanček se čehlja za ušesom: „Pa kaj jaz vem,… za birmo sem se nekaj tega moral učiti na pamet,…. verujem v enega,… mogoče v tri… eh, saj ni važno,… župniki brez veze komplicirajo s temi stvarmi.“ Hans Küng se v svoji špeh-knjigi o zgodovini krščanstva Das Christentum (1999) sprašuje, kako je lahko v VII. stol., v samo nekaj desetletjih, cvetoče severnoafriško krščanstvo klonilo pred islamom. Tudi zato, odgovarja, ker je bilo izmučeno od teoloških debat okrog sv. Trojice in Kristusove narave; utrujeno od napetosti med pravovernostjo in herezijo. Če povem po domače: krščanstvo je učilo 1 + 1 + 1 = 1 in se pri tem precej naprezalo, islam je prišel z razlago 1 = 1 in umiril duhovni boj uma.

Krščanstvo je intelektualno zapletena religija, islam je bolj enostaven. Islam samega sebe jemlje za čisti monoteizem, krščanstvo pa obravnava kot prikriti politeizem oz. poganizirani monoteizem. Na spletu lahko poslušate muslimanske pridigarje in izvedence (dr. Zakir Naik, npr.), ki pravijo, da so muslimani „bolj kristjani od kristjanov“, saj naj bi Jezusov nauk sprejemali v njegovi izvirni inačici – inačici totalno čistega monoteizma, kjer ni prostora za tri osebe v enem Bogu.

Kaj zdaj? Se bomo odrekli naprezanju intelekta in duha? Edina možna pot je, da kristjani vzdržujemo visoko teološko refleksijo o sv. Trojici in Kristusu ter nove rodove vzgajamo v njej. Če bomo popuščali, če bomo poenostavljali, če nam bo vseeno, če bomo nevedni (kot zvečinoma že smo)…. bo tudi na področju verskega znanja in razlag prevladal islam. Fer.

VERSKO ZNANJE: islam – sekularizirano krščanstvo, 3:0.

Pripis uredništva: Branko Cestnik je teolog, filozof, pater klaretinec, skavt in bloger. Sodeluje pri pastoralni refleksiji Cerkve na Slovenskem.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


87 KOMENTARJI

  1. Naša samozavest je res totalno na psu. Že tako shirano samopodobo po obdobju komunizma, je dodatno potolkel snobizem t. i. katoliškega duhovnega plemstva, ki je v zadnjih letih privedel do finančnega in moralnega zloma naše Cerkve. A upanje vseeno je, če se le zavedamo milosti naše vere, da smo radostni zavolj dara vere, ki nam je dan in ne zgolj potrti, ker gre vse v franže. Smo izbranci, dediči Evangelija. In mnogo je konkretno svetlih točk v našem času, ki dajejo upanje. Je papež, ki nas prebuja, je Pedro Opeka, so majhne žive skupnosti … in ne nazadnje, tudi novi nadškof ljubljanski kaže upanje za izhod iz krize.

  2. Spoštovani,
    mislim, da je na mestu vprašanje, kaj je Cerkev z našo pastoralo naredila za opisano katastrofalno fazo. Iz lastne izkušnje vem, da je Cerkveni prispevek ogromen. Vsi dobro vemo, da je izraz katoliški skorajda klerofašističen, predvojen, nestrpen, vsakršen trud v poglabljanju v Cerkveni nauk izključevalen in neekumenski, poudarjanje spolnih razlik kot šovinistično, organiziranje množičnih in javnih izražanj vere pa kot slabo prikrita politična ambicija. Evo, pa smo, ker smo. Spremljate naše cerkvene profesionalce, kako govorijo o družinski sinodi? Spada v ta paket. Kot zakonska žena in mati štirih sinov sem ob tem globoko prizadeta, predvsem pa bi rada opozorila na vse pastoralne opustitve v zadnjih petdesestih letih ravno na področje, ko cele generacije družinskih ljudi naši pastirji (ki to žal niso), puščajo na milost in nemilost volkovom kulture smrti. Tako da dragi naši pastoralisti, mislim, da ni na mestu vihanje nosu nad zbegano in razkropljeno čredo. Čas je namreč za resno kesanje in predvsem za sklepe, da bomo v prihodnjem letu začeli resno delati na terenu, ne pa, da bomo nadaljevali z rušenjem tega, kar je zdravega ostalo. Pri tem mi je vzbudil nekaj upanja nov nadškof Zore, samo če se bo obkrožil s takimi svetovalci, kot so snovalci PIP-a in podobni, bo družina in z njo vso preostalo Božje ljudstvo, še našrej tavalo lačno in žejno.
    Pa brez zamere, p. Brane.

    Lp!

    Tadeja

    • Zelo se strinjam s tabo. Samo zaradi žalitev in razburjenja, so se pastirji umaknili v zakristije, za ljubi mir. In kot praviš, opustili pastoralo v zadnjih 70 letih. Izgubili vse tožbe na sodiščih, izvršili vse kar jim je bilo rečeno, slepo, brez presoje, in danes smo tu.

      • Pastirji so bili, resnici na ljubo, tej veri očetov precej bolj zvesti kot naše ljudstvo oz. laiki. Po drugi vojni je še več kot polovica slovenskega prebivalstva redno hodilo k maši, zdaj pa komaj kaj več kot 10%. Vprašanje, če je kljub sekularizaciji po večini našega kontinenta, še kje drugje kot v Sloveniji tako visok procent zapuščanja tradicionalne vere oz. zapuščanja verske prakse. In tudi tako visok procent zatekanja v new-age in različna praznoverja.

        Še enkrat, ne strinjam se, da je to prvenstvena krivda duhovnikov. Slovenija ima zaenkrat še nadpovprečno kvalitetne duhovnike, med katere je šteti tudi avtorja članka. Pravzaprav jih je imela skozi daljna stoletja, ko so bili celo nosilni del intelektualne elite, od literatov, pesnikov, slikarjev, prek spodbujevalcev kmetijstva do politikov.

        • Jaz ne ocenjujem kvalitete duhovnikov. Pravim pa tole: izgubili so vse pravde, storili vse kar so jim komunisti ne samo ukazali, ampak je bilo dovolj, da so jim že namignili, (oni okom, ovi skokom 🙂 ), umik v zakristije, javni molk. Vse to je povzročilo, da se je strah med ljudmi zažrl, namesto da bi bil premagan. Odtod potem osip vernikov in vse ostalo.

          • Tak “pragmatičen” umik in spodvihanje repa je verjetno del če ne vseslovenskega, pa vsaj del prevladujočega karakterja povprečnega slovenskega katoličana že daljši čas. Tudi na najvišjih mestih v veliki meri.

            Tako so recimo na škofiji reagirali na prihod okupatorja ( italijanskega in nemškega) med vojno, tako so reagirali na prihod komunističnih “osvoboditeljev”. Že malo stran, v Zagrebu je bil Stepinac mnogo bolj pogumen do obojih. Sicer je plačal za to. Kot mnogi mučenci od prvih stoletij naprej. Ta pogum in pripravljenost na žrtev spada k vodstvenemu položaju v Cerkvi ( vsaj naj bi spadal).

      • In kar je najhuje, do živega jim pridejo samo z žalitvami. Brez žalitev in prezira ne slišijo nič, ne vidijo nič. Večne žrtve. Posledično je Cerkev pri Slovencih postala neka nepomembna družbena institucija, ki skrbi za kulturne spomenike. Kustosi, ne pa duhovniki.

    • Spoštovana ga. Tadeja, odličen komentar.
      Kljub moji kritiki, do slovenskega klera naj v svojo obrambo najprej povem, da sem Cerkvi zvest mlad(pod 30) katoličan, nekatere njene aktivnosti podpiram tudi finančno, udeležujem se občasno nekaterih njenih pastoralnih aktivnosti, osebno in v družbi jo (kolikor se da) zagovarjam in jo imam za ključen del slovenske narodne identitete. In naj dodatno izrazim mojo hvaležnost pokončnim slovenskim duhovnikom in škofom, ki so v obdobju 1941-1989 ohranili vero živo in ki so ohranili katoliško občestvo v Sloveniji enotno in pri življenju.

      Toda vseeno imam občutek, da je kmalu po 1990 nekaj šlo ZELO ZELO narobe. Mogoče so viri teh napak že v obdobju po letu 1945. Pogosto so se duhovniki umikali v zakristijo, niso bili pripravljeni javno braniti vero in pravice. Znane so zgodbe o tajnih krstih komunističnih aparatčikov, zgodbe o tajnih katoliških pokopih (“veste, moj oče je bil trd komunist ampak je bil tako dober mož!”, zgodbe o duhovnikih, ki so celo podpirali oblast (znani “rdeči” škof Grmič, ki je baje nekoč šel na obisk na Avstrijsko Koroško kot del uradne Partijske delegacije).

      Torej tu govorimo o nekem nezavednem strahu in prikrivanju le-tega z prevzemanjem socialistično-čuteče paradigme. To se čuti še danes, ko si del klera prizadeva za podporo s strani javnih medijev, da bi ga potrdili za “ljudskega” (v socialističnem pomenu besede) in “socialno-pravičnega”. Kateheza in teologija pa sta v ozadju.

      Premalo je tako globokega teološkega razmisleka, kako zaustaviti odpad od vere, kako zaustaviti padajočo vernost v nekoč povsem katoliških družinah. Že pristop do verouka je velikokrat površinski. Nekatere ideje glede verske vzgoje sicer načeloma so dobre – Oratoriji, Stična mladih – in jih absolutno velja nadaljevati, ampak očitno ne zmorejo zaustaviti verskega osipa ter verske mlačnosti.

      Skrb zbujajoča pa je tudi odsotnost povezav slovenske Cerkve z gibanji v tujini in neka čudna navezanost na le del katoliške misli. tu se nanašam na nekatere teološke pristope, ki so razširjeni v Nemčiji in Avstriji (in niso ravno blagodejno vplivali na stanje Cerkve v teh dveh deželah) ter Italiji (ki ima tudi nekatere specifične pristope, ki niso teološko trdni in so ranljivi za populistično politično manipulacijo). Hkrati nimamo v Cerkvi nobene katoliške navezave na francosko, angleško katoliško teološko tradicijo. Tu nas prekašajo celo sosedi Hrvati, ki so bolj vzpostavili stike s temi trendi, ki bodo v prihodnosti verjetno odločilni v Cerkvi na Zahodu. Slovenska Cerkev torej po mojem mnenju stavi na napačnega konja.

      • In še nekaj moram dodati glede PiP-a:
        Sam ga nisem bral, toda čudno mi je, da
        prvič, o dokumentu ni bilo neke širše razprave
        drugič, škofje ko govorijo o evangelizaciji ne naslavljajo globljega (katastrofalnega) stanja vere pri Slovencih
        tretjič, vprašanje koliko PiP vzame v zakup anti-katoliško stanje v Sloveniji, ki se velikokrat kaže kot oteževalna okoliščina pri verski vzgoji in zasledovanju življenja po izročilu vere(tudi v katoliških družinah, kjer je vera mlačna, ker jo goji samo eden od zakoncev; lahko je posredi ideološki prepad z delom sorodnikov itd.)

        Torej PiPa nisem bral in če sem se kje v domnevah zmotil, me lahko tisti, ki ste dokument prebrali, prosim popravite. Sklepe pa nekako izpeljujem iz čisto osebnih praktičnih izkušenj kot mlad človek z vero ‘na terenu’.

  3. Pride oseba z visoko samozavestjo do osebe z nizko samopodobo, stopi prednjo, ji pogleda v oči in reče: “Jaz sem …, kdo si pa ti?” Oseba z nizko samopodobo se zmede in nekaj odjeclja.

    Poljubno vstavi entitete in s pomočjo stereotipov izpelji poanto, ki ti ustreza. In za opisano stanje obtoži tiste, ki jih ne maraš.

  4. Odličen prispevek Branka Cestnika.

    Če se bo Evropa dokončno utrudila in jo bojo preplavile druge kulture in vere bo to po vsej verjetnosti izključna krivda nas Evropejcev. ( Bo vsej verjetnosti pravim, ker ni za izključit, da nas morda nekoč kdo vojaško premaga.)

    Izhod ni v preganjanju ali omejevanju človekovih pravic drugih, med drugim evropskega islama, ampak le v kultiviranju in osmišljanju nas samih.

    Pa vesel Božič vsem skupaj!

  5. Skratka, poglejmo poanto tega zapisa. “Imeti smer” pomeni dejansko biti indoktriniran v nek izključujoč ideološki sistem. V kolikor to indoktrinacijo zamenjaš za odprtost, ki je oprta na vrednote razveteljnstva, ki človeka in njegovo dostojanstvo utemeljuje na razumu, s čimer se dejansko odpira vrata pluralizmu in demokraciji, si “izgubil smer”.

    In potem se seveda omenja “evropski JAZ NISEM”. In spet, zakaj je to “JAZ NISEM”, zato, ker dopušča pluralizem, ker vsemu in vsem priznava enako veljavo in vrednost, ker je demokratičen. To pa očitno ne predstavlja nobene identitete ali smeri. Imeti identiteto torej pomeni izključevati, pomeni dajati nečemu večjo vrednost, pomen od nečesa, kar je dejansko popolnoma enako človeško. Pomeni zavračati vrednoto enakega človeškega dostojanstva.

    In kaj se bo zgodilo, ko bo ta “evropski JAZ NISEM” popolnoma izgubil na pomenu? Ko ne bo ničesar več, kar bi branilo vrednote pluralizma, demokracije, enakopravnosti, enakosti? Ja, saj nam je to že iz zgodovine znano in danes se zgodovina spet ponavlja. Dobili bomo verske vojne, skratka, vojne teh različnih “smeri”.

    Tako da lahko samo upamo, da bo ta evropski JAZ NISEM na koncu zdržal, ker če ne, potem bomo imel družbo, v kateri boš moral izbrati “pravo smer”, ali pa te res ne bo več. Tako kot v islamski državi ni več ne kristjanov, ne ateistov in niti ne “napačnih” muslimanov. Večina jih tako ni izgubila le “smeri”, ampak tudi življenje.

    Tako da kaj kristjanom svetuje avtor:

    1. Postanite krščanski fundamentalisti, kar pomeni, da zavračajte vse, kar ni v skladu s krščansko ideologijo. Končni cilj je seveda krščanska država po vzoru islamske.

    2. Imejte čim več otrok in te indoktrinirajte v isto ideologijo, s čimer se bo ta fundamentalizem okrepil in postal dominanten, s čimer se bojo lahko uresničili cilji pod točko 1.

    3. Če ne boste vsega tega počeli, bo pač prevladal islam in ko bo prevladal islam, potem bo seveda s krščanstvom konec. Zakaj? Preprosto, ker za nekega muslimana je krščanstvo vsaj nepomembno, če ne še kaj hujšega. Ker za muslimana kot takega pluralizem ni vrednota. Ker za muslimana kot takega demokracija ni vrednota. Ker za vernike kot take nič od tega ni vrednota. Za indoktriniranega vernika je pomembna zgolj in samo njegova vera.

    Pluralizem, demokracija, enako človekovo dostojanstvo so vrednote le za tiste, ki pravijo JAZ DOPUŠČAM DRUGAČNOST, RAZLIČNOST, ENAKOPRAVNOST, ENAKOST… To so vrednote in smer Evrope, ki po mnenju avtorja nima smeri.

    Tako da če bi mene kot ateista musliman vprašal, kaj sem, bi mu rekel, ne kaj, ampak kdo. In jaz sem tisti, ki se bo v krščanski Evropi boril za to, da zaradi tega, ker si musliman, ne bi bil za nič prikrajšan in jaz sem tisti, ki se bo v islamski Aziji boril za to, da zaradi tega, ker si musliman, ne boš za nič prikrajšal kristjanov ali drugih vernikov. Kaj sem pa jaz, kot ateist, zate fundamentalistični musliman? In kaj sem zate, fundamentalistični kristjan? Eni mi boste sekali glavo, drugi zažgali na grmadi. Ker imate SMER, ki izključuje vse ostale SMERI!

    In ali to pomeni, da se moram potemtakem, da si kot ateist zagotovim svoj obstoj, tudi sam priključit kakšnemu ateističnemu fundamentalizmu, da bom imel SMER, ki bo izključevala vse, kar je povezano z vero v Boga? In si potem prizadevati, da bo ta fundamentalizem postal dovolj močan, da bo lahko uničil vse ostale fundamentalizme? A tako to gre?

    Za konec pa še to. Vprašajte se, zakaj je življenje v tej Evropi brez smeri na tako visoki civilizacijski in humanitarni stopnji, v primerjavi z raznimi islamskimi državami, ki imajo SMER in v primerjavi z neko srednejveško Evropo, v kateri je tudi obstajala ta SMER? Ja, dragi moji, zaradi sekularizacije, ki je vzpsotavila vrednoto človekovega dostojanstva kot takega (ne glede na versko ali katerodrugo prepričanje) ter s tem vzpostavila vrednoto pluralizma in demokracije.

    Tako da dokler bojo kristjani, muslimani, ateisti itd. bili sposobni ponotranjiti ta evropski JAZ NISEM, ki zavrača kakršenkoli fundamentalizem, potem lahko pričakujemo neko mirno sobivanje v raznolikosti. Takoj, ko bo pa ta evropski JAZ NISEM umanjkal, bomo pa imeli verske vojne.

    • To razmišljanje je logični nesmisel. Na eni strani zavezanost pluralnosti in s tem priznavanju identitet drugih in privrženost harmoničnemu bivanju različnih identitet. Po drugi strani spodbuda odrekanju lastni identiteti.

      Torej oni naj kar bodo muslimani, homoseksualci, Bošnjaki, karkoli. To je pozitivno. A boženedaj, da bi jaz bil katolik, strejt, Slovenec. To zadnje je vendar fundamentalizem, če sem razsvetljenec, sem lahko hkrati lahko samo vse in nič, en zmedenec skratka. Ampak oni naj kar bodo, kar so, saj smo vendar za demokratično pluralnost. 🙁

      • Logični nesmisel je za fundamentalista, ki svojo identiteto gradi na zavračanju različnosti oz. na tem, da morajo biti vsi isti kot on. Za nekoga, ki pa svojo identiteto gradi na sprejemanju različnosti, torej na temu, da naj bo vsak to, kar si sam želi, pa seveda to ni logični nesmisel.

        To, česar ti kot fundamentalist ne razumeš je ravno to, da imamo nekateri to zmožnost, da drugih ne sodimo po tem, kar so sami. Jaz nisem ateist zato, ker bi vero zavračal v smislu, boženedaj, da bi bil katolik ali musliman, ampak preprosto, ker sem pač ateist. To je zame subjektivna, torej osebna vrednota, ne pa absolutna. To, da si ti kristjan ali musliman za mene ni objektivno narobe ali kaj manj vredno od tega, da sem jaz ateist, to zavračam na neko povsem subjetivno osnovi, iz česar ne delam nobenega moralnega ali vrednostenga imperativa, razen seveda v tisti točki, ko je za moj obstoj nujno, da mi ti priznavaš enako pravico, kot jo zase zahtevaš.

        Fundametalist tako nisi v svoji osebni odločitvi za krščanstvo, islam itd., ampak v tem, da enak pravice do osebne odločitve ne priznavaš tudi ostalim, od sebe različnim drugačnim. Fundamentalist postaneš ravno takrat, ko rečeš: biti kristjan ni sam zame vrednota, ampak mora biti vrednota za vse ljudi.

        Kot razvetlejenec mi ni treba biti vse, ravno nasprotno, pomembno je le to, da pravico do enaka odločitev, kot si jo pridržujem zase, ko se odločim, da bom razsvetljenec oz. spoznam, da to sem, priznam tudi vsem ostalim. S tem pa seveda v svojo identiteteo in smer v ničemer ne posežem. Zaradi tega, ker kot razvetljenec tebi priznavam pravico, da nisi razvetljenec, nisem zmeden, ravno nasprotno. To je del moje identitete.

        Vse to dejansko temelji na moralni predpostavki, ki pravi: ne stori drugemu to kar ne želiš da drugi storijo tebi. Gre torej za logiki enakega človekovega dostojanstva, ki ni samo smiselna, ampak dejansko nujna.

        Tu se moraš preprosto vprašat: kdaj bo npr. tvoje življenje dejansko vrednota? Ali takrat, ko bo to le zate vrednota? Seveda ne, ampak bo vrednota šele takrat, ko bo vrednota za vse ljudi. To torej dejansko pomeni ravno to, da bo tvoje življenje zate vrednota lahko le in samo takrat, ko bojo zate vsa življenja vseh ljudi vrednota.

        • Kr neki. Odkod ti temelj in pravica, da me razglasiš za fundamentalista?

          Kje sem jaz komurkoli odrekal pravico do njegove identitete? Pod tem člankom sem ravno jasno napisal, da idenitete naše dežele ali Evrope ne bomo zadržali s tem, da bi omejevali pravice drugih in drugačnih, konkretno evropskih muslimanov.

          Odkod ti ideja, da mi niso življenja vseh ljudi vrednota? Kje je en sam moj zapis na Časnik.si, ki bi to dokazoval? Nasprotno, gnusijo se mi vsi režimi, ki v imenu “višjih ciljev” teptajo človekove pravice oz. celo s političnimi motivi pobijajo ljudi. Človekovo življenje je zame nedotakljivo, vedno in povsod. ( Nisem recimo kot tisti “progresisti”, ki imajo razumevanje za teroristična dejanja).

          Res kr neki. Dolgi traktati, pisani v neki samoumevnosti, da sem jaz ali pater Cestnik fundamentalist. Brez enega samega pametnega argumenta, zakaj taka predpostavka 🙁

          • Saj te nisem jaz razglasil. Sam si se razglasil s tem, ko si idejo pluralizma opisal kot logični nesmisel. To lahko naredi le nekdo, ki je v osnovi fundamentalist, ki torej ideje pluralizma sploh ne dojema.

            Ali pa gre preprosto zato, da sploh nisi razumel to, o čemer sem pisal in da se dejansko z mano strinjaš, kar iz tega tvojega zadnjega komentarja celo izhaja. Ampak potem mi pa res ni jasno, kaj si ti pravzaprav v mojem komentarju razglasil za logični nesmisel, če sedaj dejansko ponavljaš isto, kar sem sam zapisal.

          • Lenko Prim: “Saj te nisem jaz razglasil. Sam si se razglasil s tem, ko si idejo pluralizma opisal kot logični nesmisel.”
            ========

            Podlo podtikanje!
            Logične nesmisle pišete vi in to stalno.
            Na opozorilo s strani drugih na vaše logične nesmisle pa se odzovete s prevračanjem besed in logičnih besednih zvez. To potrebujete, da se lahko spuščate v dolgotrajne abotne spopade.

          • Ko se boš potrudil te logične nesmisele, ki naj bi jih pisal, tudi dokazati, se bova lahko o tem pogovarjala dalje.

          • Lenko, to, kar ti pišeš, je logični nesmisel. In tega je pri tebi veliko.

            Iz tega logično sledi, da ne znaš logično razmišljati.

        • Po teh dolgih nesmiselnih traktatih bi človek dobil vtis, da npr. vsi ljubitelji zbiranja znamk sovražijo ljubitelje zbiranja kovancev.

          Iz dobro obveščenih krogov sem izvedel, da baje že grozi vojna, do iztrebljenja enih, med filatelisti in numizmatiki.

      • Čestitam vam. Z enim relativno kratkim zapisom ste povzročili Aladarju Berglesu veliko potrošnjo časa. 🙂

    • Pravilno bi bilo nekako takole:
      Pluralizem, demokracija, enako človekovo dostojanstvo so vrednote le za tiste, ki pravijo JAZ SEM(kar pač sem) IN DOPUŠČAM DRUGAČNOST, RAZLIČNOST, ENAKOPRAVNOST, ENAKOST…

      Kot ateist pa na vprašanje, kaj si, seveda ne moreš odgovoriti(ne samo v smislu verske pripadnosti) in preslišiš vprašanje ter v zadregi odgovarjaš na “kdo si”.

      • Če bi odgovarjal na to, kaj sem, potem bi se sam sebe smatral za stvar, torej za nekaj, ne pa za nekoga, torej za človeka. Človek ni stvar, ni nekaj, ampak je nekdo – iz tega izhaja njegovo dostojanstvo. Torej vprašanje ni kaj sem, ampak kdo sem.

        Tako da zadrege tu ni nobene. Ravno nasprotno. Popolnoma se zavedam, da kot človek nisem le nekaj, ampak sem nekdo, ki ga je potrebno tudi na ta način spoštovati.

        Ker če me vprašaš kaj sem, potem bi pač rekel, da sem kisik, ogljik, vodik, dušik, kalcij, fosfor. To so vse sestavine mojega telesa, torej moje eksistence kot stvari. Če me pa vprašaš kdo sem, pa tej moji fizični eksistenci dodaš vrednostni pomen.

        To je bila moja poanta. Torej, da ljudje nismo stvari. Kaj lahko uprabljamo za stvari, torej kaj je omara, kaj je stol, kaj je avtomobil. Nikoli ne rečemo kdo je omara, kdo je avtomobil.

        • Še to, pa dovolj. Tuhtam, zakaj me Lenko razglaša za fundamentalista. Lahko da je eden od tistih, ki vsako razmišljanje o identiteti dežele vidijo kot fundamentalizem, nekateri govorijo celo o fašistoidnosti. ( Pazite, to je med našimi družboslovci menda precej modno- zadnjič je celo Steinbuch nekaj namigoval na “fašistoidno arhitekturo” mojstra Plečnika)

          Ah, prazne marnje, naj kar govorijo. Dokler drugim nič slabega nočeš, jim ne kratiš svobode, pravic, jim ne greniš življenja, dotlej ne vidim problema v takem ” fundamentalizmu in fašistoidnosti”.

          Veseli me recimo in si rečem tu sem doma, ko ob jezeru pod Triglavom na otočku zagledam in zaslišim zvonik in zvon Marijine cerkve. Ne bi mi bilo vseeno, bil bi proti temu, da bi iz tega nastal minaret in mujezinovo klicanje.

          Če je to “fundamentalizem”, so let it be.

          • Ja, to je v osnovi fundamentalizem. Sedaj si pa poskušaj predstavljati, kako je meni, ateistu, ki ima v radiju 100 metrov od prebivališča dejansko dve cerkvi, ki mi zvonita oz. oznanjata krščansko vero trikrat na dan, vsak dan. Dodatno še takrat ko kakšen katolik umre, pred njegovim pogrebom in po koncu ter pred in po nedeljski maši, pa seveda ob vseh krščanskih praznikih. Ali bi me po tvoje to moralo motiti?

            In ne boš verjel, me ne moti. Torej, mi je vseeno. Enako vseeno bi mi bilo, če bi šlo za minaret ali kaj tretjega. V zameno pa pričakujem le to, da tudi drugih moje življenje ter izražanje svojega prepričanja ne bo motilo, pa tudi če je za njih “brez smeri”.

            Ker identiteta dežele je identiteta vseh posameznikov, ki v tej deželi živijo. Vse ostalo je ideološko. Naj te celo spomnim, da so kristjani izvorno identiteo tega prostora tudi nasilno pokristjanjevali. In to naj bi bilo sedaj nedotakljivo? Zakaj bi bilo potem narobe, če bi prišli muslimani in naredili isto? Ker tebi to ne bi bilo všeč? Nič kaj prepričljiv argument.

        • Lenko Primc: “Torej vprašanje ni kaj sem, ampak kdo sem. …

          … kot človek nisem le nekaj, ampak sem nekdo”
          =============

          Tipični, za LP, protislovni trditvi.

          Lenko Primc: “Človek ni stvar, ni nekaj, ampak je nekdo …

          … kot človek nisem le nekaj, ampak sem nekdo”
          ==========

          Še eno protislovje.
          Lenko Primc ni nekaj ampak je le nekaj. 😉

          Čas bi bil, da se Lenko Primc odloči ali ni nekaj ali je nekaj.

          • Dobro bi bilo, če bi pojasnil, v čem sploh vidiš protislovje, potem bi ti lahko v tej tvoji zmedi tudi pomagal.

    • Lenko primc se obnaša točno tako, kot očita kristjanom. Izključujoče do drugače mislečih, sploh, če drugače misleči bolj samozavestno zagovarjajo svoje ideje.

      • Ja, ko mi boš pojasnil, v čem se izključujoč do drugeče mislečih, te bom morda celo jemal resno.

  6. Zakaj se raje ne vprašate kar v sv. Pismu piše:
    (2Tim 4 ,2 – 3)
    Oznanjuj besedo, vstrajaj, bodi prilično ali neprilično, prepričuj, svari, opominjaj z vsem potrplenjem in učenjem. Zakaj pride čas ko zdravega nauka ne bodo prenesli, temveč se bodo za čehlanje ušes kopičili učitelje po svojih željah in bodo ušesa odvračali od resnice, obračali pa se k bajkam.
    KAJ PA DELAMO MI???

  7. V 7. stoletju najbrž ni bil problem formalizem v oziroma dogmatizem v vodstvu kristjanov, ampak tudi kako ustaviti nasilni, nečloveški skrajni muslimanizem, ki ne priznava različnost ver.

    Podobno kot se to dogaja danes, zlasti v na Bližnjem vzhodu in v Afriki.

    Sicer se pa tudi v Evropi pojavlja podobna slika.

    Ko sem bil pred tremi leti v Berlinu, nisem mogel verjeti, da so posamezni predeli povsem muslimanski in da imajo vso svojo infarstrukturo: od trgovin, bank… In tam so bili kupci oziroma stranke izključno muslimanski. Prodajalke seveda v strogi črni halji, ki prekriva lase in tudi del obraza. Nekako slabo sem se počutil, ker ni bilo evropskega pridiha.

    • Saj ne gre za vprašanje ali ste osel, kozel, bik ali človek ampak za to kakšno versko pripadnost imate kot človek.

      • Nekateri pa res ničesar ne razumete. Saj ravno za to gre, da si v osnovi najprej človek, ne osel. Če bi bil osel, potem tudi verske pripadnosti ne bi imel. Biti človek je pogoj, da si vernik, ne obratno.

        Ko se enkrat začnemo ločevati na muslimane, kristjane, ateiste, leve, desne, naše, vaše, potem to, da smo vsi ljudje dejansko zgubi ves pomen. Potem to pomeni ravno to, da ker si Žid, boš pač končal v plinski celici, ker si domobranec, boš končal v kraški jami, ker si kristjan, ti bomo odsekali glavo in ker nisi kristjan, te bomo zažgali na grmadi. To, da si človek potem sploh ni več pomembno.

        Skratka, ravno na tak način zgubi človeško dostojanstvo svoj pomen.

  8. Zakaj se raje ne vprašate kar v sv. Pismu piše:
    (2Tim 4 ,2 – 3)
    Oznanjuj besedo, vstrajaj, bodi prilično ali neprilično, prepričuj, svari, opominjaj z vsem potrplenjem in učenjem. Zakaj pride čas ko zdravega nauka ne bodo prenesli, temveč se bodo za čehlanje ušes kopičili učitelje po svojih željah in bodo ušesa odvračali od resnice, obračali pa se k bajkam.
    KAJ PA DELAMO MI, pripovedujemo bajke? Sadove ste sami opisali!

  9. Ko sem sinoči na TV Exodus poslušal razgovor katoliških in muslimanski predstavnikov o današnjem delovanju verskih skupnosti, sem bil tudi razočaran.
    Profesorja, ki sta predstavljala slovensko krščansko skupnost, sta govorila izrazito tankočutno in sodelovalno do drugih verskih skupnosti v Slovenij. Muslimanski predstavnik pa je na samem začetku avtoritativno prebral, kakšne zahteve ima muslimanska skupnost v Sloveniji, da se bo počutila enakopravna in sprejeta ter da je nesmiselno govoriti o teoloških stvareh, ker ne more priti do zbližanj, pa čeprav to ni bila tema pogovora. Tudi kasneje se ni hotel spustiti na raven iskrenega, tankočutnega pogovora o sodelovanju med verskimi skupnostmi razen, da je omenil, da je bilo sodelovanje ob družinskem zakoniku.

  10. Povsem na dlani je, da bo se bo Evropa poslovila od krščanstva in evropske kulture, če se bo ta trend priseljevanja nadaljeval.

    Poleg tega pa bo čedalje bolj prihajalo do velikih trenj, za kar je odgovorna nespametna politika priseljevanja.

  11. Jaz se držim tega:
    1. Veruj v enega Boga!
    2. Ne skruni Božjega imena!
    3. Posvečuj Gospodov dan!
    To mi je zapovedal gospod Bog. In z Amirjem razčistim v nekaj sekundah. Pri veri ni filozofije.

  12. Izkušnje Američanov in Evropejcev dokazujejo, da mešanje ljudstev ni prava pot, ker to povzroča velike kolektivne in individualne travme, ki na koncu privede do nadvlade le enega ljudstva nad drugim.

    V Ameriki je bila to nadvlada novoselcev nad staroselci. Glede belcev in črncev pa se še bije boj.

    Poleg tega izginjajo kulture, ki so bogatile svetovno kulturo.

  13. Stvarstvena, torej naravna zakonitost je, da živi vsako ljudstvo v svojem zemeljskem okolju, s katerim je v harmoniji.

    Zato je nesprejemljivo, da hoče to človek porušiti.

    Če smo odkriti, ima pri tem odločilno vlogo pohlep po dobičku, ker se priseljencev manj plačuje, sicer bi morala biti manj zahtevna del bolj plačana za domačine.

  14. Božja zakonitost, (in ne stvarstvena) pa je svoboda. Da lahko grem kamor želim, da me kot tujca ne bodo ubili, tako kot bi zahtevale stvarstvene zakonitosti. Da me ne bi izropali in usužnjili, tako kot svitase.

  15. Ne vem, zakaj bi bila gotovost, s katero mladi musliman razglasi svojo vero, in ki jo g. Cestnik tako občuduje, tako zelo pozitivna. Sam imam rad skepso, dvomljivce in upornike proti dogmam. Če že ne drugega, je bilo celotno evropsko 20. stoletje ena velika borba proti “vernikom”- nacistom in komunistom, ki so bili oboji prepričani, da so edini posestniki Resnice. Enako imamo sedaj grozečo IS, ki ne priznava obstoja Drugega med seboj.

    Evropska unija oziroma “sekularizirano krščanstvo” dovoljuje in spodbuja sožitje različnih pogledov, ver in identitet. Mogoče tudi na račun večje gotovosti, saj se je vsak vernik prisiljen ozreti okoli sebe in opaziti obstoj drugih identitet in načinov življenja. Zame je to, če primerjamo z morečo zatiralsko homogenostjo islamske družbe velika prednost.

    Samo za na konec: če je en preprost bog boljši od zakomplicirane trojice, potem smo v finalu gotovo najboljši ateisti z 0. Pa še alkohol lahko pijemo 🙂

      • Se mi zdi, da lahko damo določen enačaj med nacisti, komunisti in islamskimi fundamentalisti; vsi imajo svoje svete knjige (Koran, Marxa, Mein Kampf), nezmotljive voditelje in preroke ter ne trpijo obstoja nedogmatične misli. Pač totalitarizmi; verski, rasni ali politični.

  16. Vsekakor sem za svobodo , vendar do prave mere, ne pa da zaradi, ki pogosto preide v nasilje, izginjajo posamezne kulture in vere, ki bi lahko bogatile svetovno kulturo.

  17. Sinonim za božjo zakonitost je vsekakor stvarstvena zakonitost. Sicer pa poznamo pojem stvarnik,ki poudarja stvartstveni pomen.

    • Pojem stvarstva se uporablja za vidne stvari. Nebesa nihče ne šteje v stvarstvo. Zato tudi stvarstvene zakonitosti obsegajo zgolj naravo kot tako. Tako je te stvari razumeti. Če pa ti nebesa tudi v svoji politični korektnosti šteješ za stvarstvo, potem te ta korektnost diskreditira.
      Tako da ni nobenega sinonima z božjo zakonitostjo (postavo).

  18. Zdravko, ki tako poudarjaš svobodo in govoriš o Balkanu v superlativih, povej, kaj misliš o verskem in siceršnjem sožitju na Kosovem.

  19. Jaz nikoli nisem govoril o Balkanu v superlativih. Tako da na lažnive obtožbe ne odgovarjam.
    Za Kosovo pa so vsem na očeh velike težave. Povzročil jih je pa ravno komunistični razkroj vsega, vere, kulture, naroda.
    Isto je v Bosni. Ne nazadnje, isto je v Sloveniji. Pri nas ne gre več za vere, ampak za prevlado ateizma. JAZ NISEM, kot pravi Lenko, zato tudi ti ne moreš BITI.

  20. Katalonci, Baski, Belgijci, Tirolci in še mnogi drugi dokazujejo, da hrepenijo danes ljudje po svobodi in samostojnosti ter zahtevajo svojo državo, pa čeprav so iste vere.

    Kakšne travme po svobodi obstajajo šele, ko gre za različne ali zelo različne vere.šele če so različnih ver.

  21. O, to pa ne bo držalo, da je za vse kriv komunizem.

    Poglej po Evropi, kakšna trenja so nastopila zaradi priseljencev, pa niso, ne eni ne drugi, komunisti.

  22. Zanimivo, da meniš Zdravko, da stvarnik nima nič skupnega z našo naravo, ki nas obdaja, vesolje in naravnimi, vesoljnimi zakonitostmi, ki zate niso stvarstvene zakonitosti.

    Pa še nekaj, za zgoraj nelepe besede do mene , ti naj Bog oprosti za današnji Božični večer, jaz sem ti že.

    • Stvarnik vidnih in nevidnih stvari. Stvarstvo je delno, gre za vidni del.
      Tako da, sem še enkrat prebral, če se nisem nemara zmotil in kaj narobe napisal, da tako razumeš.
      In se nisem.
      Nelepe besede so morda le kritične, ne-leporečno izrečene misli.

      Vesel Božič ti želim!

    • eden ali drugi je bližje Resnici, meni je bliže svitase-jeva, katera resnica je pa v resnici bližje Resnici pa jaz ne vem …
      S hvaležnostjo Časniku za te strani, pa lepe praznike vsem.

    • Zato, ker cerkvene hierarhične strukture lezejo v rit oblastnikom. Ko jih oblast potrebuje, tečejo kot psi po vrženo palico in jo veselo mahajoč z repom prinesejo gospodarju …

      Primeri … kolikor jih hočete videti, toliko jih je! Samo nekateri:

      Zakrament Svetega zakona je podeljeval šef partije. Če je on oziroma njegovi podrejeni rekel ne, se nisi smel poročiti.

      Neki šef cerkve je v javnosti in za partijo v zelo pomembnem trenutku postavil Cerkev v vlogo pomagača okupatorjem slovenskega naroda. Ne vem, kako bi to pojasnil mojemu strici, vernemu človeku, partizanu na Primorskem … Ne vem, kako je spregledal mariborskega škofa Tomažiča, ki mu je okupator v par dnevih izselil ali zaprl skoraj vse duhovnike …

      Kdor pa noče videti, pač ne vidi in se čudi, zakaj ljudje odklanjajo boga, ki ga ponuja katoliška Cerkev na Slovenskem.

  23. Posebej je problematično malikovanje sveta. Tako na primer, Triglav velja za simbol slovenstva. In je odgovor na vprašanje kaj si lahko, jaz sem Triglav. Vendar tega kot da nihče ne opazi in se tudi najvišje avtoritete v kulturi znajo ponoviti da je Triglav simbol slovenstva.
    In ker je Triglav v Noriškem kraljestvu, blizu tudi sklep, da so Noričani v resnici Slovenci.

    Tako daleč smo mi od samoumevnosti lastne identitete, tako kulturne kot duhovne.

  24. prave bogove, peruna, svaruna, vesno, moreno so zamenjali s hudičevo in lažno zgodbico o tesarskem židu, ki ni nikoli obstajal

    ala vam vera

  25. Ja zakaj pa nekje taka panika, ki je pri Slovencih ni.
    Veste Slovenci se zavedamo, da so daljnjega leta 1593 v bitki pri Sisku naši predniki – slovenski vitezi pod vodstvom Andreja turjaškega in Adama Ravbarja tako narezali mohamedance (vodil jih je Hasan Aga Predojević, ki poraza ni preživel), da dobrih 400 let niso več vpadali v Slovenske dežele in spet bo potrebno izvesti nekaj podobnega.
    Je pa seveda panika med topoumnimi produkti usmerjenega izobraževanja, ki jih vodi akademski fdvizem. Zanje je ena taka izjava kot konec sveta, ker ne razumejo naravnih zakonitosti, ker jim je bila uničena sposobnost širšega razmišljanja. Se vidi iz odgovorov, da so najbolj prizadeti slovenceljni, ki bi radi bili Slovenci, pa ne razumejo slovenske biti in zato nikoli ne bodo mogli postati Slovenci.

    Je pa res, da okupatorji in domači izdajalci nikjer na svetu ne spoštujejo osnovnih moralnih in etičnih norm in tudi v Slovenji je tako.

  26. Kaj sem? Katolik, ki dvomi.
    Kdo sem? Peter, ki je Boga (Kristusa) vsaj trikrat zatajil.
    Kaj so bili moji starši in strici? Katoliki, katerim je vera pomagala preživeti 1. svetovno vojno, fašizem (vsem ne) in komunizem.
    In ker sem katolik, ki dvomi (česar se več ne sramujem), spoštujem gospodov dan, ki mi tedensko utrjuje vero.
    @ Leon Princ in še nekateri, ali prav razumete Kristusov nauk?

  27. G. Cestnik pač provocira v stilu peticije, ki je pred meseci zahtevala ukinitev Stične.
    Opisani musliman gotovo ne ve slovenskega prevoda arabskih molitev, ki jih ponavlja 5-krat na dan. Niti ne pove, da sestre nima ker je postala noseča najstnica in jo je očka kamenjal. in da namerava živeti od davka, ki ga bo evropski kalifat pobiral od nevernikov, kolikor nas bo še ostalo…

  28. P. Branko Cestnik ter mnsg. Bogdan Vidmar sta edina, ki v Sloveniji opozarjata na širše vidike razvoja medverskih razmerij v svetu ter implikacij za današnji čas in prihodnost.

    Oba omenjena moža sta prav gotovo svetel in pozitiven zgled med slovenskimi duhovniki.

    Kar je žalostno je to, da so vsi ostali tiho, ždijo in čepijo v svojih zakristijah, nimajo poguma odkrito se pogovarjati z laiki in jih voditi in pomagati utrjevati v veri. Kam je prišlo slovensko duhovništvo. Res žalostno.

  29. Sori, tole je bebavo.

    Moj odgovor je: Jaz sem clovek. Drugo se te ne tice.

    matr kaksna primitivna nestrpnost – ce nisi nas, si slab. To me spominja na soldaska leta, ko so huligani na podoben nacin testirali propadnost krdelu: jaz sem za partizan, pa ti? Veljavni odgovori so bili zvezda, zeljeznicar, dinamo,hajduk, ce si bil heretik si zavalil bayern ali real … bog ne daj, da bi rekel daj gmah, dol mi visijo vase igrice. Recept za "cebovanje". Ker "vernik" lazje tolerira enak mindset, ceprav druge barve, kot pa poplnoma drugacen koncept razmisljanja.

    Zato je tudi Brevik pobil pacifiste, ki so se zavzemali za sobivanje, ne pa predmet njegovega sovrastva, se pravi tujce. Kajti ti mirovniki so mu zanikali njegovo vero (tujci so mu jo krepili).

    Se ostala vprasanja: Imam (hvala bogu, se vedno) oceta, mater. Praznovala sta zlato poroko. Nimam bratov, imam pa sestro. in imam tudi zeno, s katero ziviva 25 let. In sva otroka vzgojila po najboljskh moceh, sprasujoc se za vsako potezo, ne to prav, bo postal zato dober clovek, itd ..

    Je pa ena velika razlika med nami in vami, gospod Cestnik: jaz verjetno ne bi sel v partnerski odnos z moskim (mi pac ni do tega). Vendar se bi vedno boril za to, da bi tisti, ki jih vlece v to smer , lahko ziveli berz stigme ozkosrcnih samozaverovanih pravicnezev, kot se vi tule postavljate v vlogi moralnega razsodnika. Sram vas bodi. Napuh je naglavni greh.

    Imunski sistem evrope je sposobnost, da vero in religijo, ki sta vsekakor pozitivni komponenti druzbe, ohranja v konstruktivnem smislu, in ne pusti da bis se razvili v svoje nasprotje, se pravi moralno greznico, kot je islam.

    Kako si drznete povelicevati hinavstvo islamskih fundametnalistov in ga postavljati kot vzor, kako bi morala nasa druzba delovati, da bi prosperirala?

    Hvalite islamski monoteizem? Kaj je ze predpisana kazen za apostazo? Si RES tega zelite? To je samo en od MOZNIH nazorov, ena od teorij , bolje receno hipotez razlage sveta.

    Gospod Cestnik, ubog je clovek, ki mora svojo identiteto iskati zunaj sebe.

Comments are closed.