Javnost in mediji uporabljajo dvojna merila

59

stolnica_mariborPo odstopih dveh slovenskih škofov so številni slovenski mediji in politika sprožili pravo gonjo proti slovenski cerkvi. Nič ne pomaga ponavljanje, da krivdo za finančno breme, kot pravna oseba nosi samo Mariborska nadškofija in ne slovenska cerkev. Oglasile so se tudi nekatere politične skupine, ki vidijo v izražanju svojih stališč poskus vplivanja na zmanjševanje pomena Cerkve, predvsem na vzgojnem in šolskem področju in pri zmanjševanju pomena kulturne tradicije RKC na slovenskem. Koalicija pa je že prej, z nepremičninskim davkom, napovedjo sprememb Zakona o verski svobodi, omejevanjem zvonjenja v cerkvah in občutnim krčenjem družinskih pravic, pokazala svoj interes izkoristiti stanje v Cerkvi in uveljaviti nekatere negativne rešitve.

Finančni polom v Mariborski nadškofiji se je zgodil zaradi neznanja in če hočete, tudi nadutosti nekaterih cerkvenih dostojanstvenikov, ki so preslišali opozorila, da so njihovi svetovalci nezanesljivi. S tem ne mislim, da je krivda odgovornih manjša. Moralno gledano je nedopustna. Sprašujem pa se, zakaj se vseh teh svetovalcev danes ne predstavi javnosti?

V vsej tej gospodarski krizi niso izgubljali samo delničarji Zvonov, mnogi so izgubili še veliko več. Veliko so npr. izgubili zaposleni v nekdanji Veletrgovini Kokra Kranj, kamor so morali (poslovodje), da so obdržali delovna mesta, poleg certifikata, vložiti dodaten denar, ki je takrat dosegal vrednost enega milijona slovenskih tolarjev. Po treh letih je podjetje šlo v stečaj. Zaposleni so izgubili službe in denar.

Ob vseh političnih in družbenih preobratih in neaktivnosti pristojnih organov lahko rečem, da je finančna polomija v Zvonu I. in Zvonu II., posledica liberalne zakonodaje. Zvon I. in Zvon II. so vodile civilne osebe, ki so s svojim napačnim in neodgovornim vodenjem, neposredno oškodovale številne verniki iz vseh delov Slovenije in tudi Slovence po svetu. Res je, da je problem gospodarske krize v Sloveniji povezan tudi z nejasno regulacijo delovanja finančnih skladov, ki niso imeli gospodarske podlage in še manj iskrenega namena glede moralnega poslovanja. Je pa v Sloveniji poslovalo nekaj takih skladov. In kljub številnim takim primerom propadanja le teh v vseh zadnjih letih, za katere je vedela vsa slovenska javnost, se je le ta v primerjavi z Zvonovoma veliko manj zgražala.

Različnost obravnave primerov se kaže tudi v delovanju sodišč, ki po tekočem traku obsojajo glavne voditelje osamosvojitve, da bi jih narod izločil iz vrst narodnih junakov in nanje pozabil, da ne bi s tem zasenčili »junakov«, ki so organizirali komunistične poboje po drugi svetovni vojni oziroma so že med vojno pobijali civilno prebivalstvo, kar kaže čez šesto grobiščih po vsej Sloveniji. O teh slednjih v vseh 23 letih demokracije mediji in javnost niso nikoli oblikovali mnenja, da naj se npr. odgovorne poišče in njih dejanja oceni kot zavržena. Sprevrženost toliko opevane neodvisnosti in pokončnosti?

Finančni zlom mariborske škofije je velika prevara levice, ki je spet izigrala Slovensko cerkev. Ko mi je pred 20 leti rekel dober prijatelj pravnik, da je slovenski partijski vrh soustanavljal Krekovo banko, mu nisem verjel. Danes sem prepričan, da se je partijski »duh«, s svojim skritim kapitalom v tujini razlezel v najrazličnejše pore te državne, med katere spada tudi cerkev.

Različno se stvari tudi rešujejo, ravno obratno sorazmerno pa tudi obravnavajo. Predstavniki Mariborske škofije se pogovarjajo z bankami upnicami, kako sanirati nastalo škodo in prodati vse premoženje nadškofije, medtem ko se banke pogovarjajo z vlado, kako bremena oropanih podjetji, ki so krive za polom slovenskega gospodarstva, preko Slabe banke prenesti na ramena davkoplačevalcev. Vsota vseh teh kreditov je velikokrat večja od dolgov obeh Zvonov, pa so tu javnost in mediji tiho. Nihče ne sprašuje, kdo so ta podjetja, kakšni so bili krediti, kdo je podjetja vodil – kaj šele, da bi kdo koga klical na odgovornost, pozival k opravičilu, prispevanju lastnega osebnega denarja v sklade za poplačilo delničarjev itd.

Po odstopu dveh slovenskih škofov se sprašujem, ali bodo temu zgledu sledili tudi slovenski politiki, bankirji in gospodarstveniki v državnih podjetjih ter ustanovah, ki so ustvarili in ustvarjajo milijardne izgube. Škofa se nista osebno okoristila, a sta se opravičila vsem, ki so utrpeli finančno in moralno škodo, zato čutim osebno zadoščenje ob njuni potezi in sem jima za to hvaležen.

59 KOMENTARJI

  1. dragi Franci,
    nikar ne meči peska v oči najprej sebi- potem še drugim.
    Slovenska cerkev je strašno majhna. neznatna, in jo je cele komaj za eno malo večje svetovno mesto.
    Nihče mi ne bo govoril, ne ti, ne kdo drug, da škofje niso vedeli, kaj s e dogaja.
    Ja, za božjo voljo, saj ves čas nekje tičijo skupaj!!!!!!
    Če ne drugega, so vedeli zaradi foušije, ko so videli, kako je mariborski nekaj časa vse letelo na kup!!!!!!!!!!!!
    Govoriti takšne traparije je povsem ENAKO, kot če starš opazi, da hči prihaja domov okrancljana z zlatimi verižicami- pa pogleda proč, namesto, da bi vprašal, od kod – zlato.

    S tem pisanjem in še s kakšnim drugim, ki zveni v stilu g. Štuheca, si Cerkev pri vernikih, ki jim je v vseh teh norijah, katerim smo priča, uspelo ohraniti mičkeno zdrave pameti, izgubljate ”točke” in vernikom puščate slab vtis.
    S takšnim načinom ste – če nič drugega- podobni levici, ki o svojih napakah ravna podobno: pred njimi si zatiskajo oči.

    Desnica, zlasti tista, ki gradi temelje na verskih resnicah, na 10 zapovedih, bi morala biti drugačna. Morala bi biti za zgled!
    Pa kaj, če se je zgodil ”maribor”! Treba je priznati grehe- in je pol odpuščeno, mar ne?

    A vi delate ravno obratno: grehi ležijo na mizi, pa se obračate stran od njih, rekoč, da niso vaši, da so tam, kar od nekoga, najraje podtaknjeni.Še malo manjka, pa bo kakšen zagovornik napisal, da je tiste, ki so potopili mariborsko škofijo, k temu res prisilil hudič (kar je bilo že enkrat rečeno), dodal pa bo, da je imel podobo kučana in podobnih pogrebnikov naše domovine….
    Tako obnašanje je, če mene vprašate, sramotno.

  2. Mariborski primer je resnično poučen, ker se je ob njem skoncentriralo marsikaj negativnega, kar se ne bi smelo in katerega bistvo je nekrščansko, neoliberalistično mišljenje in ravnanje, ki se odraža v pohlepu po lahkem zaslužku in oblasti, kar pa v cerkev ne sodi.

  3. Se strinjam z napisanim. Mariborska škofija je res ravnala narobe z vsemi temi mahinacijami z denarjem, predvsem pa je nasedla udbovskim zankam.
    Predvsem pa se moramo državljani oglasiti glede koruptivnega delovanja direktorjev propadlih podjetij, in neodgovornemu delovanju zaposlenih v bankah. Škofa sta dala vzgled, a le državne inštitucije bodo prisilile krivce, d abodo odstopili (pa še to bo na silo), ker po osamosvojitvi deluje mnogo (ne vsi) naše javne uprave in medižerjev kto je v času komunizma – po domače, brez odgovornosti, le v lastno korist in ne korist dobrobiti vseh.
    Tukaj bomo ljudstvo morali pomagati tožilstvu, sodstvu in policiji, ki nimajo dovolj moči, ker je še preveč “starega DUHA” v njihovih vrstah. In tudi tukaj bomo kristjani morali odigrtai pomembno vlogo – kot že toliko krat, da rešimo Slovenijo.

    • Tako kot v Stalinovih časih. Problem je vedno v ostankih starih sil, nikoli pa pri nas. Sprenevedanje.

      • Tako razmišljate komunajzerji, ker vso krivdo valite na Cerkev.

        Dejansko pa so tajkuni iz Foruma 21 pokradli bisteveno več.

        • Lojzek, koliko si pa star? Tako razmišlja otrok. “Tinček je tudi lizal marmelado” in misli, da je s tem opral svoj greh.

          • Tone, tebe boli resnica. Zato se pa zaganjaš vame.

            Dejstvo je, da bi morali mediji sorazmerno napadati leve tajkune, torej vsaj za faktor 6 več kot Cerkev.

  4. Gospod Feltrin, s svojim pisanjem dokazujete, da ste na istem nivoju kot kakšen Štuhec ali njegov varovanec Gašper Blažič – krivdo za polom MB nadškofije spet iščete v partiji in levici. Dajte no, odrastite že enkrat. To vaše sprenevedanje je tipičen desničarski refleks – “naši” so vedno OK, bili so samo “nategnjeni”.
    S tem zmazkom, ki ste ga objavili, namerno lažete in zavajate javnost. Sramotno in sprevrženo početje! Se ne zavedate, da boste za to dejanje enkrat odgovarjali pred Bogom??? Prav za takšnim sprenevedavim pisanjem, kot ste ga objavili, se skriva SATANIZEM. Na ta način služite satanu.

      • Teorije zarote živijo, vendar samo pri tistih, ki osebnostno niso dorasli in očitno nikoli ne bodo.

        Ugotovim lahko samo, da so razni Štuheci, Feltrini, Blažiči in podobni zelo podobni Janezu Janši, ki je prav tako obseden s teorijami zarote.

        In mene je prav zaradi naštetih oseb vedno bolj sram, da sem katoličan.

        • Če ne bi verjel, da je Cerkev res prejela besede večnega življenja, bi že zdavnaj obupal.

          Čez 10 let se teh ljudi tako ali tako verjetno ne bo nihče več spomnil.

        • Teorije zarot živijo pri tebi Sandi. Vsega je kriv ali Janša ali pa RKC.

          Ti si obseden s teorijami zarote, zato pa to podtikaš drugim.

          Ti sploh nisi noben katoličan, ampak se le delaš. Slepo pa zagovarjaš komunajzerje in vedno le izkoriščaš situacijo za napadanje desnice.

    • Sandi, ne sodi drugih po sebi. Ti bi rad še komunajzerske tajkune podtaknil Cerkvi.

      Dejstvo pa je, da so levaki nedotakljivi (razen nekaj potrošnega materiala), desničarje pa obsojate brez dokazov.

      Daj odrasti že enkrat, pa nehaj podpirati komunajzerje.

      S tem zmazkom ti Sandi zavajaš javnost in namerno lažeš. Pa nehaj moralizirati z Bogom, kajti ti si daleč od krščanstva.

  5. Lk 6, 41-42: Kaj vendar gledaš iver v očesu svojega brata, bruna v svojem očesu pa ne opaziš? Kako moreš reči svojemu bratu: ›Pústi, brat, da vzamem iver, ki je v tvojem očesu,‹ če sam ne vidiš bruna v svojem očesu? Hinavec, odstrani najprej bruno iz svojega očesa in potem boš razločno videl odstraniti iver, ki je v očesu tvojega brata.

    Udba je en krasen izgovor, iver v očesu, vsa mahinacija z denarjem pa je eno veliko bruno, kaj bruno, hlod v očesu slovenske Cerkve.
    Da, zagotovo je tudi iver problematična, a ta iver ne naredi hloda nič manjšega.

    • Zelo dober odgovor.

      Dejansko je skrb vzbujajoče, da se cerkveni strički sedaj skrivajo, v prvo frontno črto pa pošiljajo razne Feltrine.

    • Matic:”…, kaj bruno, hlod v očesu slovenske Cerkve.”
      =======

      Čudno, da vas “skrbi” (poudarek je na narekovajih) eno bruno, en hlod v očesu slovenske cerkve, ne skrbi pa vas celotni posekan gozd s strani slovenske kontinuitetne udbomafije?

      • Zakaj bi to bilo čudno? Skrbi me za Cerkev, ne pa za udbomafijo. Ker sem katoličan, me bo zagotovo bolj skrbel hlod v očesu Cerkve, kakor pa “posekan gozd” udbomafije. Udbomafija tukaj pač ni faktor. Problem ima Cerkev.

        Zakaj se katoličani toliko ukvarjamo s tem, kaj počne udobmafija, pa strici iz ozadja, pa kontinuiteta, pa … ne znamo pa poskrbeti zase, za svojo Cerkev? Zakaj? Ja zato, ker je lažje tiščati glavo v pesek in se ukvarjati z drugimi, na probleme, ki jih imamo pa sami, pa zavestno pozabimo.

        Duhovniki pa nam med tem, ko na dolgo in široko razglabljamo o tem, kateri strici so se zdaj zgrnili nad našo mater Cerkev in ji hočejo škodovati, izstopajo. Drugi se zapijajo, tretje zaradi pedofilije laizirajo.

        Duhovnik, ki je letos izstopil, mi je dejal: “Odkar sem dohovnik se mi še ni zgodilo, da bi me kateri izmed mojih škofov vprašal o tem, kako se imam, če zmorem, če bi potreboval kakšno pomoč …” Pa si jo je sam našel.

        To je Cerkev, ki ima probleme in mi jih nočemo videti. Jasno, da se je precej lažje izgovarjati na udbomafijo, saj se nam v tem primeru ni potrebo ukvarjati s takimi hlodi v očeh cerkve …

        • Mene tudi skrbi za Cerkev in izključno napadanje Cerkve, ker ni idealna, je zelo nevarna in koristi komunajzerjem.

          Če bomo gledali pod prste le svojim, bodo komunajzerji še okrepili oblast, tega pa jim ne smemo dovoliti.

      • No, najlažje je reči, da smo popolni. Ok, pa dajmo.

        Popolni smo, za vse je kriva udbomafija.
        Tako, rešili smo problem.

  6. “A vi delate ravno obratno: grehi ležijo na mizi, pa se obračate stran od njih, rekoč, da niso vaši, da so tam, kar od nekoga, najraje podtaknjeni”.

    Nekje je Jezus svetoval svojim ucencem ne samo, da govorijo da, da in ne, ne, temvec z ozirom na pokvarjenost sveta, da ne bodo samo modri in preprosti kot golobi, ampak tudi zviti kot kace.
    Jaz mislim, da v tej pokvarjeni levicarski javnosti, z ozirom na financno krizo in denarne posle Cerkev s svojo povdarjeno moralnostjo tako ne bi mogla dolgo konkurirati. In sedaj to stalno pljuvanje “nasih” v lastno skledo brez konca in kraja.
    Podoba je, da se bo RKC morala posloviti od vsakrsnih visokoletecih poslov in biti Bogu hvalezna, da sploh prezivi.
    Mislim, da je treba Mariborski skandal obravnavati v istem kontekstu in na isti nacin kot druge drzavne financne transakcije in skandale.
    Dajte cesarju kar je cesarjevega in bogu kar je bozjega. In tu smo na cesarjevem podrocju. Zakaj bi sodili Cerkvi stokrat strozje kot drugim financnim lumpom?

    Ce je jasno, da je vse med sabo povezano in pogojeno. Da se je Cerkev pustila prevarati. Po reklu: Bog je dal, Bog je spet vzel, slavljeno bodi njegovo ime.(Job)
    Da bi bilo se slabse zgleda, da hocejo slovenski verniki se sami unicili kar sovraznikom vere in Cerkve doslej ni upelo uniciti?
    Zato mislim, da je treba zamisliti in cimprej gledati na celotno zadevo loceno od vere in svetniskega sijaja.
    Na zalost, je tudi nase vodstvo v Vatikanu nasedlo svojim “vsevednim” optimisticnim svetovalcem in se kot je bilo pricakovati s temi odstavljanji zaletelo.
    Kaj ima dejansko slovenska RKC od 2+ 2 odstopljenih nadskofov? 4 nepotrebne predcasne penzijoniste, ki bodo sicer se naprej pomagali, kjer bodo mogli. Dejstvo je, da imamo 4 nekoristne gresne kozle in ogromno moralno skodo. Tu pac Cerkev ni uporabila svojo pravljicno stoletno premisljenost. Ce bi riskirala in vse stiripometla pod preprogo bi bila manjsa moralna skoda.
    Nas levicarski ceh, pa bi se obrisal pod nosom za gresne kozle.

  7. V bistvu ta afera ni nič posebno nova. Navsezadnje je imel že Jezus težave s svojim odgovornim za finance. Ali se je morda kdo od odgovornih samo hipotetično vprašal, ali se bo morda znašel v družbi z Judom? Ali je to čisto nemogoče?

    Iver in bruno? Nihče se še ni vprašal, zakaj strici iz ozadja in režimski mediji vidijo iver v očesu cerkve, bruna v svojem očesu pa ne vidijo.

    • Če naj kdo išče bruno v svojem očesu, so to tisti, ki krivdo za finančni polom MB nadškofije iščejo v Kučanu, udbi, komunajzerjih…

      • Ti se izdajaš za katoličana samo zato, da delaš zmedo. To so tipične udbovske fore.

        Če pogledaš finačne številke in našo politično realnost, potem je stara levica pri nas zelo močna. In sklepam, da ima udba močne lovke tudi v cerkvi.

        Jaz sem vesel, da sta škofa šla, zato ker mislim, da si slovenija zasluži kaj boljšega, kot je škof z zavezanimi usti.

      • Nasprotno. Komunajzerji iščite bruno v svojem očesu in se ne ukvarjajte z iverjo v Mariboru.

        Tudi, če so za vse krivi škofje, je še vedno malo denarja v primerjavi s komunajzerskimi tajkuni.

  8. ..kaj čmo, je zdaj pač čas, ko si ga namesto na konkretne krivce z imeni in priimki izdrava na celotno Cerkev cela pionirska in omladinska organizacija..

  9. > občutnim krčenjem družinskih pravic,

    Lahko pojasnite???

    > obsojajo glavne voditelje osamosvojitve

    Že. A nihče ni obsojen za osamosvajanje Slovenije.

    • @Igor Đukanović
      10.8.2013
      19:33

      Hahahaha, a da ne? Da niso obsojeni zaradi osamosvajanja?
      Oziroma za osamosvajanje? Ja sveta preproščina ali SANCTA SIMPLICITAS, tudi JANŠA je obsojen za osamosvajanje! Pa saj to nam je vendar vsem jasno, mar ne? Vprašajte Kučana, Stanovnika, Spomenko Hribar & Co.!!

  10. PKP je obtožila Janšo in Jankoviča v razmerju 1:10. Levičarji ste močno neverodostojni v svojem opredeljevanju do teh dveh.

    Bruno v očesu cerkve je že marsikomu vidno. Kaže da je rožnate barve. Kdaj se boste levičarji izkopali izpod svojih hlodov, pa ne vem.

  11. Nihče me ne pitiska v kakršen koli objem, kot nekateri namigujete Sem najbrž bolj svobodno vzgojen in svoboden od večine kritikov na moje pisane. Nikogar ne ščitim in ne branim, še manj pa zagovarjam jkrivce za finančni polom mariborske škofije. Zakaj tisiti, ki tako suvereno kritizirate ne citirate stavka s katerim branim finančni kriminal in soodgovorne. Seveda pa ne pozabim na številne sklade, ki so oglašali in celo pošiljali vabila, oziroma, celo na dom so prihajali in me prepričevali kam naj vložim denar, pa so vsi poniknili v bančne “oaze”, ki jih molče saniramo.
    Nevem zakaj se ne sme povedati resnice? Sem trdil in bom do konca svojega življenja, da kdor krade je tat in nima barve. In kaj je s tem narobe? Ali res ne vidite, koliko in komu plačujemo ceho???? Mariborska škoija naj jo sama plača In tudi ne morajo napisati ZAKON po katerem bi morali njeni verniki vračati. Država to počne skoraj vsaki dan. In tako polnimo blagajno (erar) oropane države.
    Vatikan je naredil prvi korak, drugega naj naredi država Slovenija in naj krivce kaznuje. Tudi tiste ki so tako svetovali. Zakaj pa ne? Saj imamo zato organe pregona. Mar ne?
    Pa še nekaj. Nevem zakaj me zmerjate z “desni”? Jaz imam še vedno levo in desno roko, in tudi možgani mi še delujejo v levem in desnem prežlju. Nikoli nisem in ne bom razmišljal o levem in desnem političnem polu, pač pa o poštenih in moralno nepokvarjenih ljudjeh in če hočete tudi cerkvenih dostojanstveniki, politikih in gospodarstvenikih, kot vsakega državljana.
    Vem, resnica nikoli ni bila sprejeta kot zlato. Ni pa lepšega in lažjega nanonimo kritizirati in pljuvati. To je postala slovenska folklora.

  12. Treba je priznati, da je gospod feltrin podal v svojem članku precej koristnih konkretnih predlogov, pa so kar preslišani. Ne vem zakaj?

    Gre za konkretno odgovornost soudeleženih bank, podjetij…

    Gre za liberalno zakonodajo, ki je to omogočala oziroma spodbujala, zaradi česar je bila to vseslovenska folklora.

    Drži pa, da bi se tega lahko in morala vzdržati cerkev.

      • Vi, tovariš Igor, vsekakor niste med tistimi, ki bi lahko Feltrina smešili s cinizmom:”mislite?”, vam preveč manjka.

        Stanje Slovenije je tako, da do tega vsekakor ni pripeljala ena sama zgodba dveh cerkvenih Zvonov, ki sta v primerjavi z milijardno finančno luknjo minorna zadeva. Je pa res, da se jo da lepo uporabiti za kulturbundovske izpade slovenske kontinuitetne levice. Mogoče boste drugače razmišljali, ko bodo prvič zdravniki, šolniki, državni uradniki ostali brez plač, za to ne bo kriva cerkev, niti oba Zvonova. Če vam ni jasno, da se zadolžujemo samo še zato, da se lahko takim kot vi sploh še izplačujejo plače? Na drugi strani pa želi sedanja vlada situacijo reševati z enormnimi davki na premoženje kmetov (vedno priročni razredni sovražniki). To se ne bo dobro izteklo, v najslabšem primeru z nasiljem.

        Priporočam, da si pogledate in preberete vsebino na sledečem linku:

        http://blogi.finance.si/?id=8&post=904

        … kjer se lepo vidi, da ima Feltrin prav, in da so celo pri Zvonovih globoko vpletene sile t.i. komunistične kontinuitete. Nekaj (malega) denarja so vrgli s ciljem kompromitiranja razrednega sovražnika. In po sedanji medijski gonji sodeč, se jim je strošek, ki itak ni njihov, zelo izplačal.

        Če ste sposobni misliti tovarišč Igor?

        • Berem: “Nekaj (malega) denarja so vrgli s ciljem kompromitiranja razrednega sovražnika.”

          Treba dodati, da ta denar tako ali tako sploh ni njihov.

        • Riki, vnaprej se opravičujem za asimetrijo, a na blogih načeloma ne vikam sokomentatorjev, saj se že s podpisovanjem s pravim imenom prisilim, da se lepo obnašam.

          Naš sokomentator Svitase je Feltrinov priimek napisal z malo začetnico. Na kar sem ga tudi opozoril.

          Kot matematik vem, da je dovolj narediti le eno logično napako, pa lahko dokažeš karkoli ti srce zaželi. Zato sokomentatorje najprej opozarjam na slovnične napake, ki jih večina opazi in prizna. Nato šele na logične napake (kjer se praviloma že začnejo čudni izgovori). Potem šele je možna spodobna debata o razlikah v političnem okusu.

          Šele ko dosežemo korektnost, mi boste lahko na primeren način sporočili, da menite, da je moje delo nekoristno in bi bilo bolje, če bi se vlada zadolžila, da mi plača odpravnino. 😉

          Takrat si bom pogledal tudi pripete linke. Prej ne.

  13. ..pogajanja nadškofije z bankami upnicami potekajo že dalj časa in Štuhec je zanimivo povedal, da se določene slovenske banke ( v večinski državni lasti ) obnašajo in vlečejo poteze, ki kažejo, kot da si sploh ne želijo poplačila dolga

    …recimo, ko bi se takoj po stečaju, ki je itak bil vprašljiv in je bila še druga opcija, še lahko bolje prodajalo deleže in lastnino, ki jo imata Zvonova v aktivnih in dobrostoječih firmah…pa so to blokirale ali zavlačevale, da je bila in je potem tudi njihova vrednost še manjša…

  14. ..”pogajanja nadškofije z bankami upnicami potekajo že dalj časa in Štuhec je zanimivo povedal, da se določene slovenske banke (v večinski državni lasti) obnašajo in vlečejo poteze, ki kažejo, kot da si sploh ne želijo poplačila dolga”.
    Po vsem tem kar sem o mariborskem skandalu slisal in bral, se mi vsiljuje sumnja, da imajo strici v ozadju skupaj z “svojimi” slovenskimi bankami v vecinski drzavni (levicarski) lasti svoje zavratne namene in zato zavlacujejo zadevo ne v korist ampak v skodo Cerkve.

    Zaenkrat se se delajo znosne in razumevajoce do cerkvenih kolegov, kot da jih tisti ficniki sploh ne zanimajo. Morda gredo celo skupaj na pijaco?
    Kaj to nenadno sprenevedanje lahko pomeni?
    Nic dobrega. Vedo, da je Cerkev vedno bila njihov nasprotnik. Zakaj bi sedaj postala celo brez sprave njihov zaveznik ali prijatelj?
    Pa mi tudi nismo tako bedasti, da bi lahko pozabili kaksne pogrome so uganjali zaradi pobeglega skofa Rozmana in domobrancev in zaradi tega preganjali vse duhovnike po spisku? Na Hrvaskem, kjer so imeli celo NDH in Ustase, ki so imeli vse kaj drugega na puklju, pa so bili do Stepinca in duhovscine, kljub vsemu bolj uvidevni, znosni in kulturni.

    Spomnimo se na svojevrstne nacrte nasega komunisticnega drzavnega vrha leta 1954. Po zgledu (divide et impera), so hoteli vspostaviti drzavno cerkev, ki bi bila neodvisna od Vatikana. Uspelo jim je ustanoviti svoje neodvisno Ciril-Metodijsko duhovnisko drustvo. Ceprav je te njihove duhovnike drzava zelo dobro placevala, je bil uspeh picel. Tudi na Hrvaskem so se slicno obrisali pod nosom. (No na Kitajskem se jim je dejansko posrecilo ustanoviti “narodno” drzavno cerkev.)

    Vse kar mi pade pozitivnega na pamet o nasi slavni avantgardi je, da je ostala zvesta sama sebi in ima se zmeraj svoje “visje” cilje z nami.
    No sedaj je spet prisel trenutek, da si poskusijo podjarmiti Cerkev v Sloveniji in s tem za vecno zacementirati svojo oblast.

    • Ne vem odkod vam to? Koliko je bilo likvidiranih redovnikov na hrvaškem?! Frančiškanov celo!!! Ne blebetajte! Stepinac je umrl od posledic zapora! Da vas ni sram!!!

      Ja, veliki Vovk ni v rit lezel komunistom. Je pa zato kup drugih. Zakaj je Cerkev izgubila vse sodne procese proti njej!? Vse do zadnjega. Niti v enem sojenju duhovnikom ni zmagala.

      • Preberite si njigo italijanskeha zgodovinarja Marca Aurelia Rivellia – Nadškof genocida, Alojzij Stepinac, pa vam bo jasno, zakaj so bili na hrvaškem “celo” frančiškani obsojani na smrt.

        • “Preberite si njigo italijanskeha zgodovinarja Marca Aurelia Rivellia – Nadškof genocida, Alojzij Stepinac, pa vam bo jasno, zakaj so bili na hrvaškem “celo” frančiškani obsojani na smrt”.

          Ker je pred dvema letoma umrli avtor M. C. Rivellla, ki je okorel anarhist, boljsevik in ateist, te drage bukle gotovo ne bi kupil. Taksno ctivo pa zelo cenijo sovrazniki boga in Cerkve. Bral bi jo pa, ce bi jo dobil zastonj.
          Imponira mi, ker se je moz pasivno naucil hrvascine. Je pa napisal tudi ze boljso knjigo o Piju 12, kjer se je moral bolj potruditi.
          To je vsekakor duhovna hrana za slabotne kristjane in agnostike, ki imajo veselje do zgodovine. Skoda je le, da so zelo enostranski in brskajo le po zgodovinskih kosteh svojih ideoloskih nasprotnikov.

  15. No, hrvaški komunisti so se do hrvaške cerkve obnašali drugače, ker se je hrvaška cerkev do njih obnašala drugače. (na to razliko se spomnite, ko boste naslednjič natolcevali, da Slovenija pod komunisti ni imela nobene samostojnosti) Stepinac ni zbežal in cerkev ni za drobne privilegije komunističnim oblastem lezla v rit, kot je to delala slovenska. Vsaj enkrat letno je škofovska konferenca podala javno izjavo o zglednem sodelovanju z oblastmi, na državnih proslavah pa so škofje skromno sedeli v drugi vrsti.

    • Tone, nehaj lagati.

      Hrvatje so se obnašali drugače zato, ker so bili manj zagrizeni komunajzerji kot Slovenci. Slovenci so bili najbolj zagrizeni, zato so tudi najbolj preganjali Cerkev.

      Dejansko so vsi narodi bolj gledali na narod, kot ideologijo, le Slovenski komunisti so pa gledali le za komunizem.

  16. “No, hrvaški komunisti so se do hrvaške cerkve obnašali drugače, ker se je hrvaška cerkev do njih obnašala drugače. (na to razliko se spomnite, ko boste naslednjič natolcevali, da Slovenija pod komunisti ni imela nobene samostojnosti) Stepinac ni zbežal in cerkev ni za drobne privilegije komunističnim oblastem lezla v rit, kot je to delala slovenska..”

    G. Tone, le priznajte da o tistih zoprnih bratskih casih, ko je imela cela Juga eno skupno skofovsko konferenco, (Slovenija je dobila svojo lastno sele po drugi osvoboditvi 1993) ne veste malo ali nic.
    Vi nocete priznat, da so bili dejansko hrvaski komunisti s Titom- Hrvatom nacelu do svoje RKC precej bolj znosni kot slovenski komunisti s Kardeljem itd. na celu. Zakaj? Ocividno so bili slovenski bolj “papezki” kot sam Tito?

    Nas skof Volk pa res ni nikomur lezel v rit, pa je prezivel. To je vase zlobno podcenjevanje. Vi bi se poscal in posral na njegovem mestu.
    No, obstaja biografija skofa Volka izpod peresa njegovega tajnika, urednika druzine, stolnega kanonika Dr. Ivana Merlaka, ki je letos slavil 90. letnico zivljenja, z mnogimi originalnimi citati, slikami in pricami. Ce hocete res vedeti kaj vec o tistih zoprnih casih si boste to knjigo preskrbeli. Potem bova pa govorila naprej.

    Katolička crkva u komunističkoj Hrvatskoj, ili kako je proganjana Crkva od 1945. do 1980.
    Published 19. svibanj 2013.
    Nakon svršetka Drugog svjetskog rata, Katolička crkva u Hrvatskoj odnosno Jugoslaviji, bila je jedina snaga koja se mogla oduprijeti novom, komunističkom režimu. Komunistički režim, osim što je optuživao Katoličku crkvu za suradnju s ustaškim režimom, nije se mogao pomiriti s time da u zemlji postoji jedna tako brojna i snažna, te osim vjerski i nacionalno angažirana organizacija, koja nije pod njegovim nadzorom. Istovremeno Katolička crkva nije se mogla pomiriti s činjenicom da će državom, i to ponovno jugoslavenskom, upravljati vlast, koja je svoje djelovanje zasnivala na ateističkoj ideologiji. Već na samom početku prisilne simbioze, dviju vlasti suprotnih svjetonazora, u državi je stvorena podjela na “mi i oni”.

    Iako je komunistički režim u sređivanje odnosa s Katoličkom crkvom, krenuo oprezno, njegovi postupci u praksi, stvorili su dodatnu netrpeljivost Katoličke crkve prema novoj vlasti. Komunistički režim na čelu s Josipom Brozom Titom, pokušavao je djelovati na crkvenu vlast u Jugoslaviji, da oslabi veze sa Svetom Stolicom, i formira “narodnu crkvu”, koja bi bila pod nadzorom nove vlasti. Takvoj politici se najviše protivio nadbiskup zagrebački i predsjednik Biskupske konferencije biskupa Jugoslavije, Alojzije Stepinac. Ostali biskupi su ga u pravilu podržavali, iako je bilo i onih koji su bili spremni na veću suradnju s vlastima, ali nikad u smislu, da bi se odrekli odanosti Svetoj Stolici. Komunistički režim računao je na moguće nejedinstvo biskupa, međutim kada su svi biskupi jednodušno potpisali pastirsko pismo u rujnu 1945., u kojem oštro osuđuju postupke nove vlasti, odustao je od taktiziranja, i krenuo u otvoreni rat protiv nadbiskupa Stepinca i Katoličke crkve. Još je žešće nastavljeno s uhićenjima svećenstva, gušenjem vjerskog tiska, oduzimanjem crkvene imovine, smanjivanjem vjerske obuke, zatvaranjem vjerskih škola i sličnih oblika gušenja vjerskih sloboda.

    Vrhunac udara komunističkog režima, na Katoličku crkvu, bilo je suđenje i presuda nadbiskupu Stepincu 1946. No zatvaranjem nadbiskupa Stepinca, vlast ipak nije uspjela staviti Katoličku crkvu pod svoj nadzor, a izazvala je još veću netrpeljivost, kako velikog dijela hrvatskog naroda tako i demokratskog dijela svijeta prema jugoslavenskom režimu. Namještenim sudskim postupcima pripadnicima Katoličke crkve i drugim protivnicima režima, te uvođenjem jednopartijskog sustava, Jugoslavija je u demokratskom svijetu pokazala svoje pravo lice, kao totalitarna država. Zbog nepovoljnih međunarodnih prilika Jugoslavija je nastojala po svaku cijenu održavati, kakve takve diplomatske odnose sa Svetom Stolicom.

    U vrijeme sukoba jugoslavenske vlasti sa SSSR-om došlo je do prividnog zatišja u crkveno-državnim sukobima. No vlasti su sve to vrijeme smišljale način kako da razbiju jedinstvo Katoličke crkve. Posljednji pokušaj za ostvarenjem tog cilja, bilo je osnivanje staleških svećeničkih udruženja. Cilj vlasti bio je da pomoću udruženja razbije jedinstvo Katoličke crkve, odnosno oslabi crkvenu vlast, te tako ostvari svoj cilj o stvaranju “narodne crkve”. Nešto veći uspjeh vlasti u osnivanju udruženja, u kojoj je vlast tjerala svećenstvo što silom, što povlasticama, bio je u Sloveniji i Bosni i Hercegovini, dok je u Hrvatskoj, doživjela potpuni neuspjeh. Kako su biskupi u Jugoslaviji, uz podršku Svete Stolice, zabranili svećenstvu članstvo u udruženjima, došlo je do dodatnog zaoštravanja odnosa između Katoličke crkve i komunističkog režima. Jugoslavenska vlada je zbog te odluke uputila prosvjedno pismo Svetoj Stolici, na koje je Sveta Stolica odgovorila svojim prosvjednim pismom, u kojem je iznijela sve probleme koji narušavaju vatikansko-jugoslavenske odnose. Uslijedila je odluka Svete Stolice o imenovanju nadbiskupa Stepinca kardinalom, nakon čega je jugoslavenska vlada prekinula diplomatske odnose sa Svetom Stolicom 1952. godine.

    Jugoslavenska vlast je okrivljavala Svetu Stolicu za sve što se događalo u svezi s Katoličkom crkvom u zemlji, ali i za sve međunarodne nedaće koje su joj se događale, a naročito u svezi s Trstom. U hajci na Svetu Stolicu i Katoličku crkvu u zemlji državni mediji su odigrali veliku ulogu, bespoštedno vodeći kampanju, bez mogućnosti obrane, da ih ocrni u narodu. Tito je nakon prekida diplomatskih odnosa sa Svetom Stolicom, pokušavao naći rješenje direktnim pregovorima s biskupima u Jugoslaviji, ali su oni i dalje ostali vjerni Svetoj Stolici, i ti su pokušaji propali.

    Iako je jugoslavenska vlada nastojala smiriti odnose s Katoličkom crkvom, uvidjevši da represivna politika prema Crkvi ne donosi za vladu pozitivne rezultate, ipak je i dalje djelovala na razbijanju crkvenog jedinstva koristeći se staleškim svećeničkim udruženjima. I dalje je radila na materijalnom slabljenju Crkve nacionalizacijom crkvenih zgrada i građevinskog zemljišta. Iako je u međuvremenu 1953. donesen i Zakon o pravnom položaju vjerskih zajednica, koji je jamčio vjerska prava, u praksi se za samu Crkvu nije ništa bitno promijenilo.

    Kada je 1960. umro kardinal Stepinac, kojeg je jugoslavenski režim smatrao glavnom smetnjom za sređivanje odnosa s Katoličkom crkvom, vlada je najavila da će raditi na sređivanju odnosa s Katoličkom crkvom. Stepinčevog nasljednika nadbiskupa Šepera nastojala je prikazati kao osobu drugačijih stavova od kardinala Stepinca, spremnog na suradnju s vlastima. Međutim nadbiskup Šeper, iako je bio spreman na razgovore s predstavnicima vlade u cilju rješavanja pojedinih pitanja, ni jednom prigodom nije odstupao od stajališta kardinala Stepinca, Biskupske konferencije i Svete Stolice glede sveukupnih crkveno-državnih odnosa.

    Želji jugoslavenske vlade da normalizira odnose s Katoličkom crkvom pogodovale su i promjene u politici same Crkve, očitovane u najavama i odlukama Drugog vatikanskog koncila koji se održavao od 1962. do 1965. godine. Drugi vatikanski koncil najavio je otvaranje Katoličke crkve dijalogu s ateistima i ateističkim društvima, te tako olakšao pregovore između jugoslavenske vlade i Svete Stolice. Iako su ti pregovori bili teški i dugotrajni, jer ni jugoslavenska vlada ni Katolička crkva, a posebice biskupi u Jugoslaviji, nisu bili skloni odstupanju od svojih temeljnih načela, Sveta Stolica je – iako nadbiskup Šeper i biskupi nisu tome bili skloni – odlučila potpisati Protokol o normalizaciji odnosa s Jugoslavijom 1966. godine. Sveta Stolica se na to odlučila smatrajući da bi odustajanje od potpisivanja Protokola dovelo Katoličku crkvu u Jugoslaviji u još teži položaj, a istovremeno je smatrala da je time otvorila mogućnost lakšeg otvaranja dijaloga s ostalim komunističkim režimima na istoku Europe.

    Nakon Protokola politika državnih vlasti prema Katoličkoj crkvi nešto je ublažena, pa su biskupi to koristili za za rješavanje nekih crkvenih problema, posebice gradnji novih crkava. Vlastima nije odgovaralo zaoštravanje odnosa, jer im je bio cilj potpuna obnova diplomatskih odnosa sa Sv. Stolicom, radi jačanja međunarodnog ugleda, gdje se nastojala nametnuti kroz pokret nesvrstanih. I Sv. Stolici je odgovarala ponovna uspostava diplomatskih odnosa radi provođenja svoje “Istočne politike”, tj. prodora u zemlje komunističkog lagera. S obzirom na obostranu zainteresiranost izbjegavani su bilo kakvi ozbiljniji konflikti, pa je u tom interesu jugoslavenska vlada odustala od sudskog progona Krunoslava Draganovića, nakon njegovog zagonetnog povratka u zemlju 1967. godine.

    Uslijedila je ponovna uspostava punih diplomatskih odnosa između Sv. Stolice I Jugoslavije 1970., što je rezultiralo i posjetom Tita papi Pavlu VI. u ožujku 1971., što je bio prvi službeni posjet predsjednika jedne socijalističke zemlje Vatikanu. To je sigurno utjecalo i na suzdržanost Katoličke crkve u vrijeme političkih događaja u Hrvatskoj 1971., poznatijih kao Hrvatsko proljeće. No, ne može se reći da se Crkva od tih događanja u potpunosti distancirala, iako to u javnosti nije bilo preveć vidljivo. Navedena su politička događanja bitno utjecala na unutarcrkvena zbivanja, kao i na crkveno-državne odnose. Sv. Stolici nije odgovaralo zaoštravanje političkih prilika u Jugoslaviji, te joj je više odgovaralo očuvanje stabilnosti i jedinstva Jugoslavije, iako je imala razumijevanja za one u Hrvatskoj, koji su tražili promjene. Većina hrvatskih biskupa zalagala se za suzdržanost ne želeći narušiti postignuti napredak u crkveno-državnim odnosima i bojeći se povratka na staro, tj. ponovnog progona Crkve. Manji dio biskupa, ali predvođen s predsjednikom Biskupske konferencije i zagrebačkim nadbiskupom Franjom Kuharićem, smatrao je da ipak treba oštrije reagirati s obzirom na postupke vlasti prema onima koji su tražili promjene odnosa u Jugoslaviji i s obzirom na zaoštravanje političke i medijske retorike prema vjeri i Crkvi. No, bez obzira na sve, može se zaključiti da je među biskupima prevladalo mišljenje kako su politički događaji u Hrvatskoj 1971. proizišli ponajprije iz komunističkih redova i njihovih međusobnih nesuglasica, te se u njih Crkva ne treba miješati, ali mora stati u obranu vjerskih i ostalih ljudskih prava, koja su ugrožena slomom hrvatskog masovnog pokreta.

    Nakon Hrvatskog proljeća došlo je do određenog zaoštravanja crkveno-državnih odnosa, što je rezultiralo i zatvaranjem pojedinih svećenika. Naime pojedini su svećenici poneseni političkim zbivanjima u Hrvatskoj nešto više naglašavali nacionale interese, na što su vlasti često preoštro reagirale. Pojedinci iz državne vlasti, naročito na nižim razinama, zaoštrili su stavove prema Crkvi, posebno se okomivši na vjeronauk, gradnju crkava, te radu u školama prosvjetnih djelatnika koji javno izražavaju svoju vjeru. Političko vodstvo imalo je teškoća suzbiti takvo djelovanje pojedinaca iz svojih redova, smatrajući ga štetnim za crkveno-državne i jugoslavensko-vatikanske odnose. No, političko vodstvo opasnost je vidjelo u pokušaju biskupa, posebice Kuharića, da se nametnu kao jedini zaštitnici hrvatskih nacionalnih interesa, što se naročito očitovalo kroz vjerske proslave događaja iz nacionalne hrvatske povijesti.

    S obzirom da je nakon Drugog vatikanskog koncila došlo i do pojave nekih novih struja u Katoličkoj crkvi, državne su vlasti te tzv. progresivne struje svesrdno podržavale u njihovom djelovanju protiv tzv. reakcionarnih crkvenih krugova. To se naročito očitovalo u tzv. Zadarskom slučaju i djelovanju Teološkog društva Kršćanska sadašnjost, ali se u oba slučaja Crkva uspjela oduprijeti takvim nastojanjima. S druge strane sve Društvo katoličkih svećenika sustavno je odumiralo i u potpunosti izgubilo svoju svrhu. Državne su vlasti nastojale na razne načine dobiti podršku biskupa samoupravnom socijalističkom sustavu, ali bez većeg uspjeha. Tako je bezuspješno propao pokušaj pridobivanja biskupa za podršku Titovoj kandidaturu za Nobelovu nagradu za mir, kao i pokuša uključivanja svećenika u rad raznih koordinacijskih odbora SSRN-a.

    Navedeno razdoblje ove knjige završava godinom u kojoj je preminuo Josip Broz Tito, što je izazivalo određenu strepnju za budućnost zemlje, ne samo kod političkih vlasti, nego i u pojedinim krugovima Katoličke crkve. Katolička crkva se u vrijeme Titove bolesti i smrti ponijela vrlo korektno u skladu s običajima Crkve prigodom smrti državnih poglavara.

    P. S. Ovo je zaključak iz najnovije knjige dr. sc. Miroslava Akmadže pod nazivom “Katolička crkva u komunističkoj Hrvatskoj 1945.-1980.” koja za nekoliko dana izlazi iz tiska u suizdanju s Hrvatskim institutom za povijest – Podružnicom za povijest Slavonije, Srijema i Baranje iz Slavonskog Broda.

    O svemu više na http://www.hrvatska-povijest-biblioteka.blogspot.com

  17. “Javnost in mediji uporabljajo dvojna merila”

    Naslov, kot bi izražal začudenje, zgražanje ali kaj podobnega.
    Pa saj itak vemo v čigavih rokah so mediji, in tisti ki poseduje medije kreira javno mnenje in torej poseduje tudi javnost.
    Slovenski kontinuitetni socialisti so se vedno znali boriti za prevlado in oblast, niso pa znali voditi države v skupno korist. Nikdar po letu 1990 niso izgubili monopola nad mediji, sindikati, gospodarstvom, financami, vse to je privedlo, da tega, da bo država morala zaprositi za pomoč.

    Kot kaže bo edino bankrot države (mogoče) pripeljal tudi do propada slovenske kontinuitetne levice. Dosedaj so se vedno znali preobraziti: LDS, ko je propadla so ustvarili Zares, ko je ta propadel so ustvarili PS, ko je ta na poti propada se ponuja Šoltes ala drugi Kardelj, “večna” zgodba za nategovanje slovenskih volilcev.

  18. “Ja, veliki Vovk ni v rit lezel komunistom. Je pa zato kup drugih. Zakaj je Cerkev izgubila vse sodne procese proti njej!? Vse do zadnjega. Niti v enem sojenju duhovnikom ni zmagala”.
    Tisti “duhovniski” procesi ne zasluzijo normalnega imena, so bili vsi montirani (lazni, navidezni) procesi. Pri takem procesu ne mores zmagat, ker je namenjen le za javnost in v sramoto (obsodbo) obtozenca.

Comments are closed.