Vprašanje za Šarca: Ima prav ministrica Katič, sodnik Florjančič ali tožilka Brezigar?

11
1544
Besede, ki jih Šarec namenja tujcem, so še ena točka stand-up komedije Marjan Šarec /twitter
Javno vprašanje za predsednika vlade Marjana Šarca /twitter

Kdo ima prav? Ali ministrica za pravosodje, Andreja Katič, ki brani poslanstvo pravosodja, ali predsednik Vrhovnega sodišča Damijan Florjančič, ki brani kolege, in bivša generalna državna tožilka Barbara Brezigar, ki je dala prednost neodvisnosti tožilcev, ne pa pregonu kaznivega dejanja neplačila prispevkov za pokojnino zaposlenih? To vprašanje se mi postavi, ko prebiram sporočila medijev.

Ministrica za pravosodje Andreja Katič pravi:

»Državljani morajo imeti zaupanje v vladavino prava oziroma v  pravno državo Temeljno poslanstvo pravosodja je dobrobit državljank in za neustrezna ravnanja in nepravilnosti odgovornost nosita sodstvo in tožilstvo sama, saj mora biti pravosodje učinkovito in pravično. Izhajati moramo iz tega, da moramo vsi imeti, ne glede na spol, raso in druge okoliščine enake pravice, da smo vsi enaki pred zakonom«.

Poudarila je, da je potrebno neustrezna ravnanja in nepravilnosti učinkovito preprečevati. Odgovornost za to pa nosita sodstvo in tožilstvo sama, saj mora biti pravosodje učinkovito in pravično. Poudarila je, da na ministrstvu deluje implementacijska skupina, ki spremlja, kako so različni zakoni zaživeli v praksi, in predlaga morebitne spremembe, kot se kažejo na primeru «zakonitega« visokega odpisa dolga Damjanu Janković na škodo upnikov.

Predlogi sprememb morajo uživati zadostno podporo strokovne javnosti. Vse v korist državljanov, naših končnih uporabnikov. Tako ministrica!

Predsednik Vrhovnega sodišča, Damijan Florjančič, pa brani kolege

»Vsak poseg v neodvisnost sodstva je treba razumeti kot poseg v sam temelj njegovega delovanja in ključno slabitev položaja sodne veje oblasti. Tega si ne bi smela dovoliti nobena od drugih vej oblasti, ker se s spodkopavanjem tega temelja zamaje celotna zgradba pravne države, na kateri rasteta tudi demokratično vzpostavljeni drugi veji oblasti. Prav tako se mu zdi neprimerno parlamentarno ugotavljanje politične odgovornosti sodnikov, saj sodniki niso politični funkcionarji. Sodstvo je vedno tisto, ki na koncu požre rezultate delovanja drugih vej oblasti.«

Damijan Florjančič je, ko je beseda nanesla na insolvenčno zakonodajo v luči odpisa 95 odstotkov dolga podjetjem družine Janković, poudaril, da sodišče lahko le izvršuje zakon, ne more pa ga interpretirati mimo temeljne vsebine. Damijan Janković pa je v tem kontekstu lahko izkoristil zakon in izbrisal 29 milijonov evrov dolga.

Bivša generalna državna tožilka Barbara Brezigar pa je poskrbela za zaščito neodvisnosti državnih tožilcev pred pritiski politike. Javnost in politika sta namreč pričakovali, da bodo tožilci, po spremembi zakona, ki ga je zahtevalo Ustavno sodišče, opravili svojo vlogo in sprožili postopke zoper neplačnike pokojninskih prispevkov zaposlenim. Ta pričakovanja je smatrala kot pritisk na državne tožilce in tožilci niso sprožali pregona. Prizadeti zaposleni pa so ostali ogoljufani.

Sam se sprašujem, enako kot ministrica Alenka Bratušek, ki je vprašala sodnike in ministrico za pravosodje, ali ni tudi tisti, ki izvršuje zakone, ko vidi, da se zakon zlorablja, dolžan ukrepati. Bo dobila odgovor ? To je prvovrstno politično vprašanje tudi za Marjana Šarca, predsednika vlade.

11 KOMENTARJI

  1. To je tudi javno vprašanje za vse predsednike političnih strank, saj zadeva temelje delovanja pravne države, demokracije in države!

  2. Kaj pravzaprav g. Poznič, teolog, pove,da on mar rakave ljudi ne sprejema…..?
    In to naj bi bilo prav, saj da velja to tudi za demokracijo? Mar res? Kaj pa nas potem loči od enoumja?
    Očitno je zelo malo je tistih, ki jih res zanima demokracija, za katero je predpogoj, da deluje pravna država.
    Ni samo Marjan Šarec tisti, da se zamisli nad vprašanji, javno pove svoje mnenje in ukrepe!
    Kje so tisti, ki prisegajo, da jim je mar delovanje pravne države, da bi potem kakorkoli odgovorili na ta konkretna vprašanja, ki jasno kažejo, da tako pravna država ne deluje dobro in ne za vse enako.

  3. Če menite, da je tako, pa naj odgovri desnica, ki jo skrb pravica.
    Imam namreč naprotno izkušnjo. Na primer:
    Državni tožilec se je dolžan odzvati na medijske objave
    DNEVNIK, 28. Avgust 2019
    https://www.dnevnik.si/1042896349
    in
    Državni tožilec se je dolžan odzvati na medijske objave
    DNEVNIK; 11. Septembra 2019
    Gospodu Francu Mihiču odgovarjamo na njegovo javno postavljeno vprašanje v Dnevniku 28. avgusta: Kdaj bo državno tožilstvo seznanilo javnost o epilogu zadeve Čistilke brez plač in prispevkov? Gospoda ponovno obveščamo, da je Vrhovno državno tožilstvo RS zadevo odstopilo pristojnemu okrožnemu državnemu tožilstvu. Po podatkih ODT v Kopru z dne 5. septembra 2019 je zadeva v predkazenskem postopku.
    Erika Repovž , svetovalka za odnose z javnostmi Vrhovnega državnega tožilstva RS

    https://www.dnevnik.si/1042897732/mnenja/odprta-stran/drzavni-tozilec-se-je-dolzan-odzvati-na-medijske-objave213

  4. Ali je to prav predsednik vlade? Predsednik vlade g. Marjan Šarec ne razume, da je konec socializma in banke niso centri za socialno delo. Kredite je potrebno banki vrniti z obrestmi, socialne dohodke pa ne. V socializmu je bila »oblast radodarna«, saj je bilo lahko dobiti kredite in jih je bilo tudi lahko vrniti. Za to je »poskrbela« oblast, ki ni znala gospodariti brez visoke inflacije, ki je dolžnikom zmanjševala anuitete – realno vrednost mesečni obrokov, varčevalcem pa je na drugi strani tako zniževala realno vrednost privarčevanih sredstev. Takšna ekonomija ni vzdržala, pa nam je država potem razpadla. Banka Slovenije in s tem država sedaj strožje omejuje dostop kreditno manj sposobnim državljanom do kredita, da bi si lahko ob nizki plači zvišali standard. Zame je to razumljivo. Povprečna neto plača je v Avstriji več kot dvakrat večja kot pri nas. Avstrijci v povprečju delajo bolj pametno, so bolje organizirani in v istem času ustvarijo dvakrat več. Za produktivnost države poskrbi politika, ki postavi realne cilje in strategijo pametne specializacije države. Temu sledi gospodarstvo. Vendar menedžerji, ki so tudi že lastniki, nimajo zadostnega interesa za prestrukturiranje oziroma za dvig produktivnosti podjetja, kot bi ga imeli, če bi bili lastniki podjetij normalni delničarji, ki pričakujejo dividende in razvoj podjetja. Pri nas ni veliko podjetij, ki bi imela resen nadzorni svet, ki ne bi le skrbel za interese lastnikov menedžerjev, temveč bi postavljal menedžerjem višje cilje, tudi za višje plače in dividende za višje blagostanje in pokojnine. Ni mi pa razumljivo, da oblast dovoljuje premetenim podjetnikom in menedžerjem, dolžnikom, »socializiran kreditizem«. Namesto da bi menedžerji znali poskrbeti, da ustvarjajo kapital oz. da pritegnejo vlagatelje kapitala, da ta pride v podjetje, za razvoj in višje plače, mnogi vzamejo raje kredite, saj nevračljive, zaradi slabih poslovnih načrtov, potem država preko sanacije bank socializira in nihče ne odgovarja. Mnogi menedžerji, ki sicer v svetu samo vodijo gospodarske družbe v interesu lastnikov, so na »priporočila« zagovornika »nacionalnega interesa« dr. Jožeta Mencingerja, postali še lastniki podjetij, ne da bi vložili svoja sredstva. Podjetje so »kupili« na kredit, ki ga je dejansko plačalo kar podjetje, kar je oškodovanje podjetja. V Gospodarskem vestniku je bila l. 1996 in 1998 objavljena njegova izjava: »Če bi bil sam direktor in bi videl, da mi grozi izgubiti vse, kar imam in za kar sem se trudil desetletje ali več, bi namreč tudi sam poskušal oškodovati družbeno premoženje.« To njegovo stališče se je torej uresničilo v praksi. Ravnanje za Nobelovo nagrado, za pravo in ekonomijo. Novejši primer bogatenja premetenih menedžerjev je primer podjetnika dolžnika Damjana Jankovića, ko je ta lahko upnikom vrnil samo 5 % dolga, ker sodstvo uporablja slab zakon, za katerega so vse tri veje oblasti le ugotovile, da je slab in krivičen. Niso pa še nič ukrenile, čeprav bi morale, saj so odgovorne za posledice uporabe slabih zakonov. Ali je prav, da ostane vse po starem, čeprav očitno ni nihče »preventivno« ukrepal, ko se je s pomočjo slabega zakona delala škoda. Ali je res prav, da se premetenim podjetnikom, še naprej brez sankcij dovoljuje bogatenje na račun upnikov? Banka ima prav, da omejuje kredite, a ne samo enim. Predsednik vlade g. Marjan Šarec, kaj boste ukrenili?

  5. Premier Marijan Šarec to ni več igra!
    Mar res ne razumete, ko kritizirate ukrepe Banke Slovenije, da je konec socializma, da banke nikjer niso centri za socialno delo. Kredite je potrebno vrniti, socialne dohodke pa ne. Izjeme so kot je to Damijan Jankovič, ki je izrabil zakon in je upnikom vrnil samo 5 % dolgà!
    Vì morate odgovoritì, ali je to prav in velja za vse enako? Če ne, zakaj ne?

  6. »V Sloveniji sodniki in tožilci v nobenem primeru ne morejo kazensko odgovarjati za opravljeno delo. Tudi ne, če se izkaže, da so bile njihove presoje neskladne z nadrejenimi pravnimi presojami problematike oziroma se ugotovi, da so temeljile na pristranskih oziroma izkrivljenih interpretacijah zakonov, ker so apriorno dobronamerni.« Tako berem v Delu, oktobra l. 2017. Kako je potem lahko država prava pravična? Aktualna oblast meni, da že imamo pravično pravno državo, kjer smo vsi enakopravni in zakon ščiti vse enako. Ali je to res? Nedavno je namreč potekala okrogla miza »Temelji pravne države«, kjer se je spraševalo, ali smo vsi enaki pred zakonom. Izrečene so bile obetavne besede, kakor vedno. Praksa pa jih žal ne potrjuje. Predsednik DZ RS mag. Dejan Židan je poudaril pomembnost doslednega izvajanja načela delitve oblasti na zakonodajno, izvršno in sodno oblast, in da države in oblasti ni brez njenih državljank in državljanov. Ministrica za pravosodje Andreja Katič pa:»Namen porazdelitve moči je predvsem v varovanju posameznika v razmerju do države. Neustrezna ravnanja in nepravilnosti je potrebno učinkovito preprečevati, a odgovornost za to pa nosita sodstvo in tožilstvo sama, saj mora biti pravosodje učinkovito in pravično. Izhajati moramo iz tega, da smo vsi enaki pred zakonom«. V Dnevniku, februar 2017, pa berem:« Pri delitvi oblasti po ustavi RS (3. člen) pripada sodstvu enak položaj kot zakonodajni in izvršilni veji oblasti. Vendar je formalna, z ustavo podeljena oblastna pristojnost in odgovornost eno, polno izvrševanje oblasti pa je nasprotno zahteven in zapleten proces. Razkorak med pravno ureditvijo na eni in družbeno prakso na drugi strani je najbolj očiten prav pri sodstvu«. Letos, 8. novembra, pa v Delu še berem: »Za sodne postopke velja, da je v okviru presoje odločitev sodnika vedno pravilna. Če bi ta pojem protipravnosti o tej bistveni značilnosti sodnikovega dela razumeli drugače, bi posegli v pravico do neodvisnosti sodnika, ki jo zagotavlja ustava. Sodniki so sicer sankcionirani prek disciplinskih postopkov. V zadnjih letih ni bilo razrešitve sodnikov. Na ministrstvu za pravosodje pa komentirajo, da informacije, ki bi kazale na neučinkovitost postopkov, katerih vzrok bi bil normativne narave, od pristojnih organov do zdaj niso prejeli. Damijan Florjančič, predsednik vrhovnega sodišča je ocenil, da podatki o nizkem številu pravnih sredstev, ki jih stranke vlagajo zoper odločitve sodišč, dokazujejo, da pravosodje dela dobro.« Torej so državljani krivični, ker bolj cenijo gasilce kot sodnike in tožilce? Mar ni resna anomalija naše države, da lahko »levosredinska« politična opcija, ki tudi v samostojni RS prevladuje na oblasti, vztrajno ocenjuje, da pri nas pravna država deluje v redu in pravično, državljani pa menimo drugače, saj bolj cenimo gasilce? Mar je res demokratično in pravično, ko ne pravosodje in celo ne tožilstvo nimata pravega nadzora, delujeta kolegijalno zaščitniško. V tožilskem, enako v tudi v pravosodnem svetu, imajo »nadzirani« tožilci in sodniki prevladujoč vpliv in tako nadzorujejo sami sebe. Take privilegije, glede poklicne odgovornosti, nima noben poklic. Mar so le sodniki in tožilci apriorno dobronamerni in zato lahko brez posledic delajo napake? Oblast, tudi pravosodno, če je razlog, sicer lahko vsi kritiziramo vsi. Toda Minister za pravosodje na primer, pa ne sme reči nobene o delu in rezultatih tožilcev, le vpraša jih lahko, kaj jim manjka za boljše delo. V ZDA pa državljani volijo tožilce in šerife in jih tako nadzorujejo. Čestitam g. Stanislavu Pintarju, upokojenemu višjemu tožilcu za iskrenost in pogum, ko je javno podal svoj kritičen pogled na stanje delovanja tožilstva oz. pravosodja. Predstavniki inštitucij pravosodja države pa se branijo in menijo, da je vzrok za stanje zakonodaja.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite