Do kdaj bo sodstvo poslovalo kot v kameni dobi in brez nadzora javnosti?

5
Damijan Florjančič Foto: STA

Objavljamo pismo predsedniku Vrhovnega sodišča Damijanu Florjančiču, ki mu je pisec dal pomenljiv naslov – Do kdaj bo sodstvo poslovalo kot v kameni dobi in brez nadzora javnosti?

Spoštovani predsednik Vrhovnega sodišča republike Slovenije! V imenu številnih volivcev v Mestni občini Ljubljana Vas pozivam, da uvedete avdiovizualne povezave za spremljanje dogajanja v sodnih dvoranah. Gre za spremljanje javnih sodnih obravnav na slovenskih sodiščih, o čemer v Sloveniji sicer veliko govorimo, a malo ali nič ne naredimo. Zato je zadnji čas, da končno storimo zelo pomemben korak iz kamene dobe v digitalno drugo desetletje 21. stoletja.

Do kdaj bo sodstvo poslovalo kot v kameni dobi in brez nadzora javnosti?

Sodne dvorane nimajo dovolj prostora za navzočnost javnosti, zato je predlagano avdiovizualno spremljanje razprav

Vzrok za moj poziv pa ni le načelne narave, pač pa tudi čisto konkreten. Neposreden povod zanj je nastal 16. septembra 2021, to je dan pred narokom za glavno obravnavo o volilnih nepravilnostih v Ljubljani na lokalnih volitvah novembra 2018. Ob tem smo namreč naleteli na veliko omejitev na Upravnem sodišču, Fajfarjeva 33, v Ljubljani. Občinstvu je namreč dodeljenih osem sedežev v glavni in deset sedežev v stranski dvorani. Kar pa je brez dvoma nekajkrat manj, kot je realna potreba za prisostvovanje in nadzor javnosti. Povsem razumemo, da so vzrok temu realne prostorske omejitve. Zato Vas, spoštovani gospod predsednik, prosim in v imenu občinstva pozivam, da uvedete avdiovizualno spremljanje javnih sodnih obravnav.

Ni res, da je avdiovizualno spremljanje javnih sodnih obravnav neizvedljivo in da je stvar futuristične – oddaljene prihodnosti.

Ni treba gledati v nebo, digitalna realnost je tukaj in zdaj, le skloniti se je treba, jo pobrati s tal in jo uporabiti v javno korist.

Čas je, da tudi sodstvo naredi korak v 21. stoletje

Najbolj živ primer je šolstvo. Ker šole in mladoletni otroci lahko sodelujejo pri pouku prek avdio in video povezav, sem trdno prepričan, da bo sojenje, ki ga sicer izvajajo visoko profesionalne osebe, zlahka in v popolnosti izvedljivo na isti način. Sicer pa večinoma niti ne gre za dvosmerno aktivno prisotnost, pač pa za pasivno prisotnost občinstva. Prav tako pa je možno na daljavo zaslišanje prič in sodnih izvedencev. Skratka, po Zoomu in drugih aplikacijah je to zlahka izvedljivo. In celo maše v cerkvah ljudje spremljajo na daljavo.

Ključna poanta tega poziva je sprememba ustaljene in trdovratne, desetletja stare prakse zapiranja sodišč pred javnostjo. Čas je, da to prerastemo in da tudi pravosodje naredi korak v 21. stoletje. To je nadzor javnosti na človeku prijazen in široko dostopen način. Demokracija in tehnologija gresta v tem primeru z roko v roki. Le politična volja in javni pritisk medijev sta potrebna. Pričakujem pozitiven odziv politike, da uredi to v korist demokracije in širše javnosti.

Določeni sodni postopki se še vedno zavlačujejo

Sicer pa želim izpostaviti aktualen sodni primer – razpis naroka v sodnem sporu zaradi volilne goljufije novembra 2018 na lokalnih volitvah v Ljubljani. Sodni narok za 17. september 2021 je bil dan prej zaradi moje ponovne zahteve po izločitvi sodnika dr. Boštjana Zalarja preklican. Upam, da ne gre za novo zavlačevanje, da gre zdaj le še za kratek predah v sodnikovem podaljšku tega spora, ki je potreben zaradi spoštovanja načela nepristranskosti sodnika. In tudi zaradi ureditve problema javne nedostopnosti do dogajanja v sodni dvorani. Upam, da gre zgolj koristen intermezzo – v sicer katastrofalnem dveinpolletnem zavlačevanju tega, sicer za Ljubljano in Slovenijo zelo pomembnega spora, ki bil zlahka že davno rešen, če bi mediji, tako to kot znajo v bizarnih temah, pritisnili na sodno oblast. Žal pa je slovensko novinarstvo podvrženo maniri, da je javna pozornost in možnost objave in javnega pritiska obratno sorazmerna s pomembnostjo zadeve.

Poziv ne velja le sodišču, ampak tudi politikom

Sicer pa ponavljam: “Kamena doba ni prenehala, ker bi zmanjkalo kamenja, ampak ker je nastopila nova, digitalna doba. Prav nobenega razloga ni, da sodstvo vztraja v kameni dobi in se ne prilagodi novi realnosti. Sojenje v imenu ljudstva naj ne bo več samo fraza, ampak naj postane ljudstvu dostopno. Epidemija covida-19 je z avdiovizualnimi praksami in zgledi na mnogih drugih področjih odprla vrata ljudem in prav nobenega razloga ni, da ostanejo sodne dvorane omejene zgolj s fizično kapaciteto dvoran.”

Ta poziv hkrati pošiljam ministru za javno upravo, ministru za digitalizacijo in ministru za pravosodje ter v vednost predsedniku države, predsedniku vlade in predsednikoma DZ in DS republike Slovenije. Pa tudi medijem, čeprav se zavedam, da je možnost objave večinoma obratno sorazmerna s pomembnostjo zadeve. To še posebej velja za primere, ki zadevajo slovensko demokracijo in sodstvo.

Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete lahko njegov obstoj podprete z donacijo.

5 KOMENTARJI

  1. Do kdaj bo sodstvo poslovalo kot v kameni dobi in brez nadzora javnosti?

    Do upora ljudstva. Upor ni treba, da je krvav. Zadošča že bojkot velecentrov.

  2. Sodišča sodijo v imenu ljudstva. In kako se (deklarirano demokratična oblast) boji »demosa«!
    Pogosto izločanje javnosti, če pa že dovolijo vstop v sodno dvorano pa: omejitve na omejitve. Za neko avdiovizualno spremljanje preko neta ( ki je že uveljavljeno) pa sploh nočejo slišati. Za nedavno sklicano (sedaj preloženo) javno obravnavo pritožb na volitve v Mestni občini Ljubljana, so javnosti (skupaj z novinarji) namenili borih 8 sedežev (in še 10 v nekem pomožnem prostoru). Za zadevo, ki pomeni enega največjih škandalov našega pravosodja »ljudstvo« sploh ne ve. Volilne pritožbe se praviloma rešujejo v nekaj dnevih, največ tednih , ne pa da se zadev vlečejo skoraj 3 leta in verjetno ne bodo končale do konca mandata.
    Za to prikrivanje so poskrbeli politično instrumentalizirani mediji, vključno z javno RTV in javno STA.
    Ob tem očitnem zapiranju oči javnosti, naj še kdo reče, da ima v SLO oblast ljudstvo.

  3. Vse sodstvo na svetu, še posebno pa na našem prostoru že od začetka in vse do tega hipa, mi dokazuje edinole to, da človek sam ne more biti pravičen sodnik, ker tega niti približno ni sposoben.

    • In vendar se mnogi sodniki tega sveta vsaj trudijo biti pravični in pošteni. Iskati resnico, deliti pravico. Ker to sodi k etiki in časti njih kot oseb in kot stanu, poklica.

      Komunisti pri nas so jih desetletja učili drugacno pravo. Na podlagi marksisticno-leninisticne ideologije. Najvecja pedagoška avtoriteta vsekakor pa najvplivnejsa, jim je bil desetletja visoki oznovec in rezimski človek Ljubo Bavcon.

      Se kako je vse to čutiti danes. V ustaljenih zahodnih demokracijah se ne sodi tako pristransko. Se ne ignorira odgovornih za genocid. Ne ščiti evidentno koruptivnih. Ne obsoja izpostavljenih ljudi, ki so politično na drugi strani, brez vsakih dokazov. Se ne ščiti zverin, ki na cesti maltretirajo soljudi, jim grozijo, tudi s smrtjo ali jim pljuvajo v obraz. Celo poslance in najvišje strokovne avtoritete.

      Nase pravosodje je pod vsako kritiko. Ce bi bilo malo volje, omikanosti in demokratične zavesti, bi lahko bilo mnogo bolje. Gospod Magajna ima povsem prav, kot kot pomemben vir vzdrževanja problema, ki izvira v sprevrzeni dediščini komunizma, vidi vlogo ( levih) mainstream medijev. Enkrat se to mora končati. Ze na tem svetu.

Comments are closed.