V času ekonomske krize je v več evropskih državah, tudi v Sloveniji, veliko govora o javnih službah. Predvsem je veliko govora o varčevanju in reduciranju, manj pa, po mojem mnenju, o vlogi, poslanstvu in racionalizaciji javnih služb. Tako lahko pride v javnem diskurzu tudi do vtisa, da so javne službe glavni krivec za zaostrene gospodarske namene, da so največji požiralec javnega denarja in velika ovira za rešitev krize. V takih razmerah so najbrž v prenekateri javni ustanovi, ki je pod udarom krčenja finančnih sredstev in groženj po odpuščanju, zmedeni, panični in nekako v praznem teku pri njihovem delu. Po eni strani je seveda res, da so javne službe velik porabnik in se lahko ta poraba nerazumno razširi čez pametno mero, po drugi strani pa je tudi res, da javne službe potrebujemo. Imeli so jih že v davnih državah, na primer Stari Grki in Rimljani. V smislu racionalizacije je treba nujno iskati rešitve tudi v dobri organizaciji, povezovanju in vodenju javnih služb.
Spomin na okroglo mizo v Bači
Spomladi leta 2004 sem v Bači sodeloval na okrogli mizi o sodelovanju javnih služb pri povezovanju dejavnosti za ohranjanje in razvoj podeželja v hribovskih območjih. Okrogla miza je bila nenavadna, saj se je odvijala kar v hlevu. Sodelovali so predstavniki različnih javnih služb s področja kmetijstva, gozdarstva, varstva narave, razvoja podeželja, tudi ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter gozdarske in kmetijske znanosti in raziskovanja. Poleg predstavnikov javnih služb so nastopili tudi kmetje. Bil sem zadolžen za poročilo in oblikovanje zaključkov okrogle mize. Poslal sem ga inštitucijam – organizatoricam okrogle mize, med njimi tudi ministrstvu.
Ugotovitve, ki marsikaj povedo
Povzemam le nekaj najbolj sporočilnih ugotovitev, ki sem jih zapisal v svojem poročilu:
- Med strokovnimi in upravnimi službami je premalo povezovanja in sodelovanja, med seboj se ne poznajo, pogosto je med njimi tudi nezaupanje.
- Predpisi se pogosto spreminjajo in o tem ni pravočasnih in jasnih informacij od upravnih in strokovnih služb.
- Administracija in papirji so velikokrat ovira, vendar se jim ne moremo izogniti, treba pa je postopke narediti jasne in čimbolj enostavne.
- V upravnih in strokovnih službah je premalo znanja za svetovanje in organiziranje dela.
- Potrebujemo seznam in opis že znanih dobrih izkušenj (praks) pri sodelovanju med strokovnimi in upravnimi službami ter pri reševanju problemov, ki ljudem jemljejo čas in energijo.
- V razvojnem procesu so bistveni dejavnik ljudje, njihovo navdušenje in predanost delu.
- Temelj dobrega sodelovanja je zaupanje med ljudmi.
- Za uspeh pri razvoju hribovskih kmetij se je treba potruditi in biti ponosen na kmetijsko dejavnost.
- Finančna sredstva iz EU je treba dobro izkoristiti.
- Upravne in strokovne službe se morajo povezati in vzpostaviti stalno medsebojno koordinacijo.
Repriza čez 4 leta
Leta 2008 sem v Davči kot moderator vodil okroglo mizo o hribovskih in gorskih kmetijah. Tudi na tem dogodku so sodelovali visoki predstavniki javnih strokovnih in upravnih služb. V svojem poročilu sem med drugim zapisal naslednje:
Ko primerjamo ugotovitve in predloge okrogle mize v Bači leta 2004 in v Davči leta 2008, lahko ugotovimo marsikateri napredek, predvsem pri možnostih pridobivanja finančnih sredstev iz EU, vendar tudi težave, ki jih imajo pri tem hribovski in gorski kmetje, na primer zapleteno pridobivanje dokumentacije in priprave vlog na razpise. Še vedno je pri reševanju težav hribovskih in gorskih kmetov problem povezovanja javnih in upravnih služb, čeprav je tudi kakšen primer dobre prakse. Do združevanja hribovskih in gorskih kmetov še ni prišlo.
Kakšen dejanski učinek ima lahko okrogla miza v praksi, kako uresničiti predloge, ki so jih dali razpravljavci na okrogli mizi ali vsaj kakšnega od njih? Gotovo bi bilo treba vsakega od predlogov podrobno proučiti in za uresničenje pripraviti akcijski načrt: način izvedbe, zadolžene osebe, roke, potrebna sredstva. Kdo bo pripravil takšne akcijske načrte in jih izvedel?
Za ljudi in z ljudmi
Iz primerjave poročil o obeh navedenih okroglih mizah se vidi potreba po pomoči javnih strokovnih služb pri razvoju podeželja, še posebno tistega podeželja, ki je na bolj neugodnih legah, ima slabe prometne povezave, težave z zdravstveno oskrbo, ga zapuščajo mladi, ni otrok. Poslanstvo javnih služb v takih predelih naše domovine je pomembno in ga lahko na kratko strnemo v stavek: pomagati ljudem! Pri tem ne gre več le za poklic in službo temveč za poslanstvo. Žal, se tu ljudje, ki delajo v javnih službah, po mojih izkušnjah, zelo razlikujejo. Le eni od njih zares spoznajo svoje poslanstvo delati za ljudi in z ljudmi. In prav njih pogosto ovira birokracija – gore raznih obrazcev, računalniških vnosov, poročil, za katere dvomim, da jih sploh kdo v administraciji uspe pregledati. Vse to ljudem na terenu pogosto jemlje čas, da bi učinkovito delali za ljudi in z ljudmi. Vse to kliče po racionalizaciji, ne po nepremišljenem ukinjanju temveč dobri organizaciji, vodenju in povezovanju in usposabljanju javnih strokovnih služb.
Foto: Tone Lesnik
