Javna tribuna o trgu dela in vplivu na konkurenčnost gospodarstva

4

V torek 12. marca 2013 je v Hotelu Slon potekala tretja javna tribuna pod okriljem Pravične in svobodne družbe, skupine za razmislek Fakultete za  poslovne vede pri Katoliškem inštitutu. Tema tokratne javne tribune je bil trg dela v luči njegovega vpliva na konkurenčnost gospodarstva. O trgu dela so z voditeljem tribune dr. Žigo Andoljškom, sicer programskim vodjo pobude za pravično in svobodno družbo, razpravljali mag. Andrej Vizjak, mag. Mateja Forstnarič in mag. Samo Hribar-Milič.

Mag. Andrej Vizjak je predstavil nekatere rešitve in ozadja nedavno spremenjene delovnopravne zakonodaje. Po njegovem mnenju je osnovni cilj nove zakonodaje doseganje znižanja segregacije na trgu dela med mladimi, ki delajo predvsem preko študentskih servisov, in starejšimi, ki imajo praviloma status zaposlenih za nedoločen čas. Svoj argument je okrepil s podatki o zaposlovanje za določen čas, ki že celo desetletje dosegajo veliko večino vseh novih zaposlitev. V nadaljevanju razprave je govoril tudi o rezervah gospodarstvenikov pri doseganju višjih cen na izvoznih tržiščih in izpostavil intenzivnejše samozaposlovanje kot boljšo rešitev za lasten eksistenčni položaj od iskanja zaposlitve v javnem sektorju. Po njegovem mnenju je treba okrepiti sistem dvostranskih pogajanj, ki lahko prinese dovolj fleksibilnosti in varnosti udeležencem na trgu dela. Ob pomisleku iz občinstva glede iskalcev zaposlitve je zatrdil, da urad za delo s svojimi programi za brezposelne in z aktivno politiko zaposlovanja ostaja osrednji element slovenskega trga iskalcev zaposlitve.

Po mnenju mag. Sama Hribarja-Miliča tudi nova delovno-pravna zakonodaja še vedno v marsikateri točki podjetjem otežuje učinkovito upravljanje s človeškimi viri. Kot primere je navedel odmor za malico, ki se šteje v delovni čas, plačan prevoz na delo, primerjalno visoke prispevke glede na nam primerljive ipd. Poudaril je, da naša podjetja poslujejo na zahtevnem enotnem 500 milijonskem trgu in da bi moral zakonodajalec pri oblikovanju pravil v večji meri upoštevati, da večinoma ne tekmujemo z nemškimi ali z avstrijskimi podjetji, temveč s slovaškimi, češkimi, poljskimi, vse bolj pa tudi s kitajskimi, kjer je cena dela pomemben element stroškovne cene izdelkov in poslovnih odločitev investitorjev. Po njegovem je v Sloveniji delež stroškov dela v dodani vrednosti primerljivo gledano previsok in bi se moral znižati. Omejevanje delovanja podjetij po njegovem ni zgolj v delovno-pravni zakonodaji, temveč tudi pri vstopnih ovirah na naš trg, predvsem dolgotrajnost določenih postopkov glede pridobivanja raznih dovoljenj.

Mag. Mateja Forstnarič se je strinjala z ugotovitvijo, da je v javnem sektorju zaposlenega preveč visoko izobraženega kadra, saj javni sektor neposredno ne proizvaja dodane vrednosti. Izpostavila je pomen dobro delujočega trga dela in iskanja tržnih niš za ustvarjanje dodane vrednosti. Ob tem je poudarila, da visoka obdavčitev in strma progresija dohodninske lestvice v Sloveniji, kjer se zaposleni zelo hitro znajdejo v najvišjem dohodninskem razredu, negativno vplivajo na upravljanje s človeškim kapitalom. Povedano sovpada z ugotovitvijo dr. Burgerja o močni kompresiji dohodnine pri nas s prve javne tribune pobude za pravično in svobodno družbo.

Voditelj je goste spretno usmerjal k razmišljanju o pomenu kakovostnega institucionalnega okvirja za uspešno delovanje trga dela in razpravo sklenil s potrebo po aktivnejših prizadevanjih za bolj svobodno urejanje delovno-pravnih razmerjih na našem trgu dela in udeležence povabil k udeležbi na prihajajočih javnih tribunah in k spremljanju aktivnosti pobude za pravično in svobodno družbo tudi v prihodnje.

Mitja Steinbacher

Vir in video posnetek javne tribune: Fakulteta za poslovne vede


4 KOMENTARJI

  1. PRJATLI: samo teoretiki nas lazejo, da je izgubljeno delovno mesto lahko nadomestiti, odpreti znova.
    Resnica je drugacna.
    Izgubljeno delovno mesto je izgubljeno vsaj za dve generaciji!!!
    Torej, po hitrosti tehnicnega razvoja, za vedno!

    To velja skoro identicno za kmetijstvo!
    Ni mogoce vec priti do tehnologij kmetovanja nasih dedov!

  2. Slovenski parlament sprejel novo delovno zakonodajo. Če naš trg dela ne bo več tako tog in zaščitniški do delavcev, potem bo slovensko gospodarstvo spet konkurenčno, naši proizvodi se bodo po vsem svetu prodajali za med in v našo državo bodo drli tuji investitorji…

    A pogled v spričevalo, ki ga je 144 državam konec lanskega poletja izdal Svetovni gospodarski forum, poraja dvome o sadu te modrosti in kaže, da pot v gospodarski paradiž ne vodi le prek hrbta prožnega delavca.

    Na samem vrhu svetovne konkurenčnosti je država, ki smo jo nekoč hoteli posnemati.
    Švica najvidneje prednjači pred drugimi v inovacijah in učinkovitosti trga dela.
    V obeh kriterijih se uvršča na prvo mesto.
    »Njene znanstvenoraziskovalne institucije so med najboljšimi na svetu, odlikuje jo tesno sodelovanje med znanostjo in gospodarstvom ter vlaganje podjetij v raziskave in razvoj,« navaja poročilo, »visoko produktivnost krepijo odlične možnosti izobraževanja pri delu, zaposleni in podjetja se aktivno prilagajajo novim tehnologijam.«
    Poročilo poudarja pomen neodvisnega sodstva, močno pravno državo in odgovorne javne službe.
    Pri kriteriju, koliko se lahko zanesemo na profesionalnost vodstvenega kadra oziroma ali se le-ta izbira med sorodniki in prijatelji ne glede na njihove lastnosti ali pa se vodilne izbira predvsem na osnovi njihovih sposobnosti, se Slovenija uvršča za Sierro Leone, Bosno in Hercegovino ter Črno goro med tiste države, kjer se vodstvo izbira po krvi in všečnosti.
    Znašli smo se globoko med tistimi državami, katerih vlade trošijo neučinkovito in negospodarno, v oceni, koliko se vlada trudi, da bi s svojimi servisi pripomogla h gospodarskemu uspehu podjetij, pa smo uvrščeni na 102. mesto med Jamajko in Malavijem.
    Na 122. mestu smo pri učinkovitosti uprav naših podjetij.

  3. Šolanje samo na račun vseh davkoplačevalcev, brez lastnih vloženih sredstev, je po moje ena največjih rak ran Slovenije, tudi za mlade, starše in davkoplačevalce, državo.
    Univerzitetni profesorji ne ponudijo ali ne sodelujejo pri oblikovanju ciljev in strategije razvoja Slovenije, -ne čutijo za to potrebe, niso za razvoj države soodgovorni, enako potem ne za nezaposlene in ne-zaposljive diplomante, šolane mlade, saj politiki tudi ne, ne vidijo pomanjkanja znanja v dodani vrednosti na zaposlenega-, zato profesorji nudijo samo znanje na “zalogo”, prepogosto neaktualno, za tekočo in bodočo uporabo.
    Študentje študirajo zaradi statusa, -so tudi redke izjeme-, ker ni prave strategije ali ni za to razpoložljivega znanja v slovenski znanosti, univerzi, zato ni delovnih mest, a tudi ni nikoli pravega potrebnega znanja in seveda delovnih navad in odgovornosti mladih, da si morajo “kruh in avto” sami prislužiti, nastaja generacija “šolanih, pogosto neuporabnih mladih, ki imajo samo potrebe, ki jih mora izpolniti država ali starši. Kam to pelje, v kaos..

  4. Nova delovna mesta mora biti naloga vsake vlade – da opravi nekaj dobrega za blaginjo vseh.
    Odhajajoča vlada je pri tem krepko zatajila.
    Tako publicist Miha Jenko. In upoštevajoč vse, kar je v tem kratkem času naredila, je bila prav pri tem daleč najbolj uspešna: število brezposelnih je v letu dni te vlade naraslo za približno deset tisoč, na blizu 125 tisoč in se še kar povečuje. In kar je še dodatno zaskrbljujoče: za tolikšno armado ljudi brez dela je zdaj v Sloveniji odprtih le 900 prostih delovnih mest.
    Drugače povedano; za eno odprto delovno mesto povprečno konkurira skoraj 140 brezposelnih. Seveda, da ne pozabimo, tudi prejšnja, Pahorjeva vlada, je bolj ali manj le opazovala usihanje delovnih mest.
    Tisti, ki smo jih izvolili, da zagotovijo okoliščine za nova delovna mesta za vse, ne le za svoje potomce in politične somišljenike, so zatajili.
    Kako povsem drugače se obnaša politika v ZDA, ki veljajo v teh krajih za vrhunski primer brezčutne neoliberalne države. Glavna tema tamkajšnjih predsedniških volitev in hkrati stalna naloga vseh ameriških politikov je prav priskrbeti čim več delovnih mest, po možnosti tudi čim bolj plačanih.
    Pri tem politiki z roko v roki pomaga tudi ameriška centralna banka, ki ima – za razliko od ECB – v svojem mandatu tudi skrb za polno zaposlenost. In tudi zato je ameriška tiskarna dolarjev vseskozi v polnem pogonu.
    Evropa bi morala zato najti svoj način za spodbujanje rasti, recimo s posojili za spodbujanje izvoza in projekte z visoko stopnjo dodane vrednosti.
    Tu je pa je stara celina, še bolj pa Slovenija, zelo zatajila. Spomnimo, banke so pri nas z lopato metale denar za nepremičninske in gradbene projekte z nizko stopnjo dodane vrednosti, ki so jih izvajali slabo izobraženi uvoženi delavci.
    »Evropska ekonomija je v katastrofalnem stanju, prav tak vse bolj postaja tudi evropski politični projekt. V takih razmerah bi pomislili, da so evrokrati zaskrbljeni predvsem zaradi take realnosti – a namesto tega se fokusirajo na obrambo svojega dostojanstva pred ostrojezičnimi ekonomisti,« je ta teden zapisal Nobelovec Krugman z one strani Atlantika. In zraven objavil graf z naglo vzpenjajočo se krivuljo števila brezposelnih v Evropi.
    Nova vlada ljudem daje nevarno upanje s populističnima obljubama, da bo končala varčevanje in začela ustvarjati nova delovna mesta.
    Te obljube so nevarne, ker so nerealne in ker vlada obljublja, da bo prevzela odgovornost za materialne pogoje svojih državljanov; namesto da bi sami poskrbeli zase, naj bi zanje poskrbela država.
    Prej ko se sprijaznimo, da novih služb brez korenitih sprememb Slovenije ne bo, prej bomo prišli do rešitev. Do tedaj vam iskreno svetujem dvoje:
    1. Če ste brezposelni, da ne čakate, kdaj vam bo vlada Alenke Bratušek (ali katerakoli druga vlada za njo) ponudila službo, ker vam je ne more; čim prej začnite razmišljati kot podjetnik, kaj znate delati takšnega, da bi nekdo bil pripravljen za to plačati.
    2. Da svojim otrokom in vnukom čim prej postavite prijazno vprašanje, zakaj in kaj si želijo študirati. Ker bi se radi imeli lepo in brezskrbno, tako kot generacije študentov pred njimi, ali zato, ker bi s tem znanjem radi kaj ustvarili. Po končanem študiju bodo imeli na izbiro zgolj dvoje: da gredo zaposlitvene priložnosti iskat v tujino ali pa da ustanovijo svoje podjetje.
    http://www.finance.si/8336556/Uro%C5%A1-Urbas-Nevarne-sanje?src=pj220313
    Samo spraševanje je in bo zelo koristno, kako naprej, sedaj gremo samo nazaj?

Comments are closed.