Jasmina pa v jok in v zahteve po (samo)cenzuri

0
658

Jasmina pa v jok in v zahteve po (samo)cenzuriV zadnjem času je na socialnih omrežjih vse bolj dejavna neka Jasmina Držanič. Umislila si je, da je neka avtoriteta, ki bo določala, kdo lahko kaj, če sploh, objavlja na socialnih omrežjih. Tako se je začela zaletavati v predsednika državnega sveta Alojza Kovšco. Po njenem mnenju kot javna oseba ne bi smel niti uporabljati socialnega omrežja, kaj šele za negativne pripombe. Držaničeva je pred dnevi na spletu branila javno financiranje »nevladnih organizacij«. Pri tem je izvalila, da so koristne, ker omogočajo zaposlitve in vračajo preko davkov denar nazaj v državno blagajno. Na to globokoumnost so se seveda usule kritike. Tudi gospod Kovšca se je oglasil. Jasmina pa v jok in v zahteve po (samo)cenzuri. Seveda je dobila podporo s strani večinoma anonimnih internetnih rdečih jurišnikov. Njim gre Kovšca na živce, predvsem odkar je DS sestrelil zakon o financiranju zasebnih šol.

Vsi ti junaki, ki iz anonimnosti vzdržujejo svetle tradicije enobeja, se seveda niso kaj prida oglašali (razen z lajkanjem in drugimi oblikami odobravanja), ko je poslanec Levice Kordiš predstavil na spletu svoj recept za postopanje s političnimi nasprotniki — obrati jih do zadnjega beliča in z bajoneti sterati v morje.

V demokraciji velja pravica do izražanja v obe smeri

Sicer pa močno izrazoslovje tudi Držaničevi ni tuje, tiste, ki zanikajo »epsko bitko na Menini planini«, je označila za vnuke smrdljive drhali. Mimogrede, blagopokojna JLA je izdala vojno enciklopedijo, v kateri so popisane vse »epske bitke« in »legendarni komandanti« enobeja, a o Menini planini in »legendarnem Franti« ni niti črke. In pri delu so sodelovali tudi slovenski partijski ideologi in zgodovinarji partizanstva, recimo Viktor Avbelj, Matevž Hace, France Popit, Franček Saje, Jože Smole — če uporabimo analogijo, vnuki smrdljive drhali.

Pa ni stvar v partizanskih epih, gre za to, da akciji sledi reakcija, ker velja v demokraciji pravica do izražanja v obe smeri. Boljševiki to verjetno res težko prenašajo, ampak koga briga, tudi mi jih prenašamo že tri četrt stoletja …

Akciji sledi reakcijo, ker velja v demokraciji pravica do izražanja v obe smeri.

Vir: Demokracija XXIV(31), str. 21

Prijava

Za komentiranje se prijavite