Podjetji Yaskawa Slovenija in Yaskawa Ristro, kjer poteka proizvodnja robotskih celic, sta odlično prepoznavni in uveljavljeni ne samo v Sloveniji, ampak tudi v evropskem in v svetovnem poslovnem svetu. O tem in še o marsičem drugem sem spraševal svojega sogovornika, direktorja Huberta Koslerja.
Gospod direktor, na začetku našim bralcem na razumljiv način povejte, kaj so to robotske celice? Kje, kako in zakaj jih kupci uporabljajo?
Robotske celice so v bistvu kot CNC obdelovalni stroji, namenjeni najrazličnejšim tehnološkim operacijam, s to razliko, da je v taki celici-kabini vgrajen industrijski robot. Od tehnologije, ki jo mora robot izvajati, je odvisno, kakšno orodje robot nosi na koncu svoje roke (robotski manipulator). V našem primeru na lokaciji Yaskawa Ristro v Ribnici proizvajamo približno 70 % robotskih celic, namenjenih avtomobilski industriji za obločno in uporovno varjenje. Roboti v teh robotskih celicah varijo sedeže in naslone za avtomobile, prednje nosilne traverze, v katere je vpet volanski drog, pedali za sklopko in zavoro in druge sestavne dele avtomobilov.
Zakaj se je japonska družba Yaskawa Electric odločila za strateški prenos svojega evropskega centra, sedaj poimenovanega Risto, iz nemškega Münchna v Ribnico, ko je namreč znano, da imamo v Sloveniji težave z rigidnim trgom dela, številnimi administrativnimi ovirami, nestimulativnimi davki ter s slabo razvito logistiko in infrastrukturo? Ali je posredi cenejša proizvodnja in s tem nižji stroški?
Po vseh teh letih in po recesiji, ki je ravno tako močno prizadela Yaskawa Electric, so japonski lastniki na podlagi dolgoletnih dobrih izkušenj in priporočil, ki smo si jih prigarali in pridobili v letih od 1996 do 2010, sprejeli odločitev, da bo poleg proizvodnje na tej lokaciji potekal tudi inženiring za robotske implementacije v industriji. V principu gre za prenos težišča proizvodnje in inženiringa iz Münchna v Ribnico.
Zakaj selitev npr. ravno v Ribnico in ne npr. v Kočevje? Ali gre za usodno (ne)prepoznavnost ene ali druge občine v smislu ponudbe prijaznejšega okolja za naložbe, ki se odraža predvsem na komunalno urejenem zemljišču, nižjih prispevkih in dajatvah itd., kar praviloma lahko zagotovi propulzivna lokalna skupnost? Ali je bil pomemben segment odločitve tudi struktura delovne sile, logistika, prometne povezave itd.? Ali je bila odločilnega pomena politika in vlada RS, ki je navsezadnje za naložbo prispevala več kot pol milijona evrov?
Naše podjetje v Sloveniji (sprva s sedežem v Ljubljani) obstaja že od leta 1990, ko smo še z Iskro in takrat še nemškim podjetjem Motoman Robotec ustanovili družbo v mešanem lastništvu z namenom prodaje robotskih celic na takratnem trgu nekdanje Jugoslavije. Leta 1994 je korporacija Yaskawa Electric prevzela 100-odstotni delež tega nemškega podjetja. Tako smo prišli v lastništvo japonske korporacije. Novi japonski lastniki so mi v letu 1996 dali izziv postaviti proizvodnjo robotskih celic v Sloveniji za potrebe evropske avtomobilske industrije. Glede na dejstvo, da je takratni Riko Ribnica v letih 1989 in 1990 postavil nov objekt za proizvodnjo industrijskih robotov in robotskih celic ter leta 1993 zaradi razpada Sovjetske zveze zašel v težave in v stečaj, sem našel optimalne pogoje za postavitev take proizvodnje prav v tem novem objektu. To je bil gotovo eden od razlogov, drugi pa je bil v tem, da je nekdanji Riko Ribnica razpolagal z dobrim tehničnim kadrom in da so se na pogorišču Rika pojavila nova podjetja, ki so bila ocenjena kot dobri potencialni dobavitelji za naše proizvodne potrebe. Tako sem tudi pripravil poslovni načrt in ga predstavil japonskim lastniko. Bil je sprejet z odobravanjem. Tako smo poleg podjetja Motoman Robotec ustanovili še proizvodno podjetje Ristro, danes Yaskawa Ristro.
V sredo, 6. junija 2012, je bil v Ribnici odmeven forum z naslovom Kako uspešno poslovati z Japonsko. Foruma so se udeležili pomembni slovenski politiki in gospodarstveniki, japonski gostje, veleposlanik Japonske v RS Toshimitsu Ishigure in predsednik največje japonske raziskovalne agencije NEDO, Hideo Hato! Gospod Kosler, ali lahko našim bralcem na kratko obrazložite najpomembnejše resolucije,ki so bile sprejete na tem forumu, tako pomembnem za nadaljevanje razvoja ribniškega in slovenskega gospodarstva?
6. junija je bil pri nas forum Kako uspešno poslovati z Japonsko, ki so se ga udeležili visoki predstavniki: minister za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Radovan Žerjav, veleposlanik Japonske v Sloveniji HE Toshimitsu Ishigure, predsednik japonske raziskovalne agencije NEDO Hideo Hato, direktorica Javne agencije za tehnološki razvoj Republike Slovenije (TIA) mag. Mateja Mešl in visoki gostje iz gospodarstva. Dogodka se je udeležil tudi ribniški župan Jože Levstek. Na tem forumu so predstavniki TIA in NEDO tudi pripravili izhodišča za pogodbo o medsebojnem sodelovanju, ki je bila podpisana 24. oktobra 2012, ko je NEDO ponovno obiskal TIA. Namen sporazuma je okrepitev povezovanja in tehnološkega sodelovanja med slovenskimi in japonskimi podjetji na področju naprednih energetskih in industrijskih tehnologij, ki se vključujejo v zasnovo gradnje tako imenovanih pametnih mest oziroma pametnih skupnosti (npr. pameten transport, pametne hiše, energetsko učinkovite zgradbe, pametna omrežja …).
Foto: Portal Šilc
Celoten pogovor je objavljen v zadnji številki Kočevskega utripa.
