Avtor: Marko Crnkovič. Vir: Pozareport.
“… Pa saj smo vajeni še česa hujšega, kot je bil ta teden Meršolov nepričakovani untergang. Lahko se namreč tudi zgodi, da si požene kroglo v glavo človek s podobno bleščečo, četudi bolj kontroverzno kariero, ko se po medijski samoukinitvi zaplete v mutne posle in ugotovi, da se je znašel v brezizhodnem položaju. Dopisnik iz Moskve, namestnik odgovornega urednika Dela, pozneje predsednik taiste uprave, ustanovitelj in urednik še drugih medijev! Kakšna je to karma za novinarstvo nasploh in še posebej za Delo?
Za vsakega posameznika v medijih, z mano vred? S tem nimam nič (več) opraviti, pa vendar se ne moremo pretvarjati, da to ni naša stvar. Resno!
Januarja Slivnik, marca Meršol! Who is next?
Ali ljudje z visokih položajev v medijih ne morejo prestopiti drugam kakor v politiko, finančni underground ali že kar v onostranstvo? Simbola česa sta Slivnikov samomor in Meršolova sramota? Kar to pove o medijih?”
