Avtor: Jože P. Damijan. Politika se odloči, katera podjetja reševati brez izgube za lastnike in katera spraviti nad vodo prek slabe banke z razlastitvijo lastnikov. Predstavljajte si paniko na levici, da ima to moč prejšnji predsednik vlade.
Verjamem, da ne verjamete v teorije zarote. Niti sam ne. Vem pa, da obstajajo močni gospodarski interesi. Denimo prvotni zakon o lastninjenju iz leta 1991, ki je razklal Demos in ki ga je v parlamentu tedanji zbor združenega dela (v katerem so sedeli predvsem menedžerji) zminiral, nato je padla Demosova vlada. Leto pozneje je bil pod novo vlado sprejet nov zakon, ki je omogočil notranjo razdelitev oziroma menedžersko lastninjenje. Ali tako imenovana pidovska zakonodaja v devetdesetih, ki je omogočila razcvet pidovskih baronov (Horvat, Gantar, Lah, Anderlič…) in ničelno obdavčitev njihovih donosov. Interesi delujejo. Zelo dobro so vidni iz časovne oddaljenosti.
Čeri slabe banke
Ena izmed takšnih zgodb je lahko tudi padec zadnje Janševe vlade. Verjetno ni bojazni, da bi kdo pomislil na mojo pozitivno pristranskost v zvezi z Janezom Janšo. Lahko pa sedem in s trezno glavo pogledam na stvari od zunaj. Je mogoče, da je glede na špekulacije, ki se je pojavljajo v javnosti, Janševa vlada padla zaradi gospodarskih interesov? In če je odgovor pritrdilen, kakšni bi lahko bili gospodarski interesi za tako nujno »odstavitev Janše«?
Ne trdim, da je bilo tako, toda ekonomski razlogi za padec Janševe vlade se lahko skrivajo predvsem v ustanovitvi slabe banke. Pri tem sploh ne gre toliko za tisto, o čemer je pred mesecem pisal Reporter, da bi namreč pri tem prišlo na plan, koliko slabih posojil je bilo podeljenih v treh največjih bankah v državni lasti (NLB, NKBM, Abanka). Te stvari bolj ali manj že vemo. Gre predvsem za sam mehanizem delovanja slabe banke ali natančneje za to, kar ureja predvsem 11. člen zakona o slabi banki (pa tudi drugi členi, denimo 28. in 29. člen). Da boste lažje razumeli: zakon o slabi banki ustanavlja Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), ta pa ustanovi Sklad za stabilnost bank (SSB), na katerega se prenese premoženje (prevzete slabe terjatve iz bank), ki ga upravlja DUTB.
Enajsti člen zakona o slabi banki določa nekaj najpomembnejših mehanizmov delovanja slabe banke.
Prvič, DUTB lahko naloži bankam, ki so deležne sanacije po tem zakonu, da konvertirajo določen del posojil gospodarskim družbam v lastniški kapital teh družb ali podrejeno posojilo, tako pridobljeni deleži banke pa se prenesejo na SSB z namenom sanacije teh družb. Zaradi enotnega pristopa k sanaciji gospodarstva lahko DUTB upravlja kapitalske deleže družb tudi od bank v državni lasti, ki niso deležne sanacije. DUTB pa lahko te deleže poveča ali proda z namenom doseganja maksimalne vrednosti.
Drugič, pri prenosu terjatev je treba oceniti možne izgube za banke na podlagi popolnega prenosa kreditne mape posameznega dolžnika banke, ki je deležna ukrepov po tem zakonu (pri tem pa ne veljajo določbe zakona, ki ureja bančništvo, o varovanju zaupnih podatkov).
Tretjič, DUTB lahko na SSB prenese tudi nestrateške družbe bank.
In četrtič, DUTB mora vsako leto odprodati vsaj 10 odstotkov ocenjene vrednosti pridobljenih sredstev na podlagi tega zakona.
Nadaljevanje: Finance
