Politika lahko vedno spremeni zakon, če ne ustreza …

11
443

Upniki v prisilni poravnavi Jankovićevi družini odpisali 29 milijonov dolgaTako je Damjan Janković na nacionalni RTV javnosti povedal glede zakona, ki je omogočil odpis 29 milijonov dolga Jankovićevi družini. Vlada Alenke Bratušek je v začetku leta 2013 predlagala zakon, ki je še do neke mere ščitil upnike. »Za sprejem zakona glasovalo 84 poslancev DZ RS«, je v TV dnevniku, 6. septembra 2019, povedala ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek. Poudarila je, da je tisti, ki izvaja zakone, ko vidi da se zakon zlorablja, dolžan ukrepati. Ni pa povedala, da je koncem leta ravno njena vlada predlagala usodno spremembo zakona, ki so jo potrdili poslanci vladne koalicije. Šele po tej spremembi zakona je bilo mogoče, da je sodišče lahko sklenilo, da so upniki v prisilni poravnavi dobili le 5 % od terjatev in so upniki lahko odpisali kar 29 milijonov dolga Jankovićevi družini.

Kaj je bil torej namen te zakonske spremembe?

Še naprej ščititi dolžnike v breme upnikov, kot da smo še vedno v socializmu. Zaradi takšne odločitve sodišča je bila v Državnem zboru okrogla miza »Temelji pravne države«, kjer so se predstavniki vseh treh vej oblasti spraševali: »Ali smo pred zakonom res vsi enaki?« Okrogle mize se je udeležila tudi ministrica za pravosodje Andreja Katič. Nakazala je, da na ministrstvu razmišljajo o spremembi zakona. Povedala je: »Mi ves čas spremljamo, če pri izvajanju zakonodaje prihaja do kakršnihkoli anomalij v praksi in dajemo predloge in pobude za spremembe.«

Zanimivo je mnenje Damjana Florjančiča, predsednika Vrhovnega sodišča, ki meni: »Ni vprašanje enakosti pred zakonom, če sodišče izvaja zakon, kot je napisan. V tem kontekstu ima sodišče pravico, da ga interpretira«. Janković pa je ta zakon izkoristil za odpis večmilijonskega dolga v treh podjetjih.

Ali smo res vsi enaki pred zakonom?

Ali ni potem sodišče, ki izvaja takšen zakon in vidi, da se zakon zlorablja, dolžno ukrepati, kot pravi ministrica Alenka Bratušek? Ali torej niti sodišče, niti ministrstvo za pravosodje nista zaznala, da se zakon izkorišča in se oškoduje upnike? Pravosodna ministrica Andreja Katič je nedavno podala tudi stališče, da je državni tožilec po zakonu dolžan sprožiti postopke pregona tudi za sume, ki jih izve iz medijev. Pisna ovadba, po njeno, ni vedno obvezna.

Nedavno ponovno berem v medijih iz leta 2018:

»Stožice so bile izjemno uspešen projekt za Ljubljano, je pred parlamentarno preiskovalno komisijo trdil župan Janković.«

Berem še: »Namesto podizvajalcev plačevali razkošje.«

Kdo bi moral nadzorovati porabo denarja?

Vsaj banke, ki so odobrile posojila, bi morale pri taki porabi prižgati alarm. Kredit je bil namreč namenski. Šele leta 2014 je Banka Celje odločno opozorila na nenamensko porabo sredstev. Po mnenju banke to predstavlja znake kaznivega dejanja zoper premoženje oziroma/in zoper gospodarstvo.«

Ali je tožilstvo sprožilo postopek obravnave suma storitve kaznivega dejanja? Zakaj politika ni pravočasno ukrepala in spremenila zakon, da bi zaščitila upnike in podizvajalce? Damjan Janković pa sedaj, ko se je njegova družina rešila upnikov, pravi: »Politika lahko vedno spremeni zakon, če ne ustreza.«

11 KOMENTARJI

  1. Stanje je resno, sicer ne bi bila v DZ RS okrogla miza z naslovom “Temlji pravne države”, kjer so se celo predstavniki vseh treh vej oblasti spraševali: »Ali smo pred zakonom res vsi enaki?«
    Pravega odgovora ni bilo moč izluščiti iz stalič oblasti. Vse pa kaže, da nismo enakopravni.
    Zanimovo in zaskrbljujoče je tudi to, da se podcenjuje oz. skoraj nič ne sliši o delu Odbora za pravosodje DZ RS;
    https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/ODrzavnemZboru/KdoJeKdo/DelovnoTelo?idDT=DT053
    Odbor že vrsto let pa vodijo ravno poslanci iz vrst opozicije, to je pomladnih strank.

  2. Žal tudi opisan primer družine Janković kaže, da je pri nas še vedno sprejmljiva socialistična ekonomija, kjer so zaščiteni dolžniki v breme upnikov.

  3. Žal se pri nas pogosto ne ve, kaj je prav, pravično. Potem že v osnovi pravna država na služi pravičnosti in enakosti pred zakonom, kar je usodno za demokracijo in razvoj države, npr.:
    »Ljudje smo v demokraciji pričakovali pravičnost in enakopravnost pri privatizaciji skupne lastnine.
    Uresničilo se ni tisto, kar je prvotno načrtoval DEMOS. Demosova privatizacija je predvidevala, da del takratnega družbenega premoženja pripade skladom, pokojninskemu, odškodninskemu in razvojnemu, preostalo pa se v obliki certifikatov razdeli med vse polnoletne državljane Republike Slovenije. S tako privatizacijo bi bilo v celoti zadoščeno ustavni zahtevi po enakopravnosti vseh državljanov.»
    »Res je, da se tudi desni del slovenske politike še omotičen od volilnega poraza ni najbolj odločno uprl Drnovšek–Markovićevi lastninski zakonodaji, ni, na primer, zahteval njene ustavne presoje.«
    prof. dr. Andrej Umek, bivši minister
    Desne stranke niso sprožile ustavnega spora ustavnega spora zaradi zakonodaje o lastninjenju skupne družbene lastnine, ki jo je sprejela tranzicijska levica, ki je omogočala divje lastninjenje in menedžerske kredite oz. menedžerske prevzeme brez vložka lastnega denarja, saj je kupnino oz. kredit plačalo kar podjetje, če je preživelo. Kar je bilo skregano z moralo in normalno ekonomijo.
    »Izvirni greh Slovenije je nedovršena privatizacija družbenega premoženja iz časov nekdanje jugoslovanske socialistične države. Nikoli niso bili pretrgani »prijateljski« odnosi med politiki, menedžerji in bančniki, ki so bili pod starim režimom pogoj za nemoteno poslovanje«
    Bine Kordež za New York Times, o 350 milijonih, izposojenih za prevzem Merkurja
    Igor Guardiancich.
    http://www.razpotja.si/igor-guardiancich-kratka-zgodovina-slovenskega-zatona/

  4. Drugo je kratenje lastninskih pravic, ki ga predstavlja zakon mag. Antona Ropa, LDS/SD, ki je delodajalcem 13 let dovoljeval prikrito neplačevanje socialnih prispevkov za zaposlene. Šele na predlog ZSSS je ustavno sodišče odpravilo ta zakon!
    Trinajstletno »zakonito prikrito« goljufanje delavcev niso torej odpravili “pravični” zakonodajalci sami oziroma »pravične stranke in poslanci«, ne levi ne desni, niti nobena vlada, temveč šele ustavno sodišče. Kdo vse je odgovoren za to krivico in sramoto, ki se še dogaja!

    Kako je nekdo primeren za počitika, ki potem naj odloča kaj je pravično, če se (je) to dogajalo?

  5. Če jaz prav razumem to “poenostavljeno prisilno poravnavo”, je to čisto lep primer zakona, ki naravnost omogoča pranje denarja. Že zaradi tega bi moral biti sporen in pasti najmanj na Ustavnem sodišču. Tudi tistih 50%, ki jih je Bratuškova snela ne pomaga dosti. Za 29 mio, bi si jih moral pač Jankovič sposoditi 60, pa bi bil rezultat isti.

  6. “Politika lahko vedno spremeni zakon, če ne ustreza …”

    Ja, tako je v družbi, kjer vlada zakon močnejšega. Obstaja sicer še družba, kjer je vladavina prava, ampak mi nismo ta družba.

  7. V TV Dnevniku , 6. aprila letos, je bilo na nacionalni RTV torej tudi povedano, da je bila zaradi takšne odločitve sodišča v Državnem zboru okrogla miza »Temelji pravne države«, na kateri so se predstavniki vseh treh vej oblasti spraševali, ali smo pred zakonom res vsi enaki. Ministrica za pravosodje Andreja Katič je nakazala, da na ministrstvu razmišljajo o spremembi insolvenčnega zakona. Dejala je: »Mi ves čas spremljamo, ali pri izvajanju zakonodaje prihaja do kakršnih koli anomalij v praksi in dajemo predloge in pobude za spremembe.«
    Zanimivo pa je mnenje predsednika vrhovnega sodišča Damjana Florjančiča, ki je dejal: »Ni vprašanje enakosti pred zakonom, če sodišče izvaja zakon, kot je napisan. V tem kontekstu ima sodišče pravico, da ga interpretira.«
    Janković je tako lahko izkoristil zakon za odpis večmilijonskega dolga v treh podjetjih in sodišče je to potrdilo.
    Ministrica Alenka Bratušek pa je poudarila, da je tisti, ki izvaja zakone, ko vidi, da se zakon zlorablja, menda dolžan ukrepati.
    Ali smo res vsi enaki pred zakonom?
    Ali torej niti sodišče niti ministrstvo za pravosodje ni zaznalo, da se zakon izkorišča in se oškoduje upnike?
    Zakaj politika ni pravočasno ukrepala in spremenila zakona, da bi zaščitila upnike in podizvajalce?
    Ali ni sodišče, ki izvaja takšen zakon in vidi, da se zakon zlorablja, dolžno ukrepati, kot pravi ministrica Alenka Bratušek?
    Ta odgovor je oz. usoden za delovanje pravne države, ki močno zanima državljane!
    Kdo in kaj bo Ministrici Alenki Bratušek odgovoril, ministrica za pravosodje Andreja oz. predsednik vrhovnega sodišča Damjan Florjančič?
    Upam da bodo mediji oz. novinarji vztrajali in od vlade oz. politike pridobili ta odgovor in ga objavili.
    https://www.dnevnik.si/1042908050/mnenja/odprta-stran/damjan-jankovic-ima-prav

  8. “ugledni”dolžniki živijo na veliki nogi,
    Tudi v tej zadevi je jasno, kdo vse je odgovoren in kdo ni odgovoren za to sramoto pravne države, ki gre na račun običajnih državljanov.
    Če bi bili vsi politiki enaki, enako odgovorni, to je, ne glede ali so v poziciji, ki odloča, ali pa so zgolj opozicijska manjšina, ki lahko le opozarja in predlaga, kot je v tej oddaji napeljevala voditeljica, a je le na koncu sprejela in zaključila, da niso vsi enako pristojni in ne odgovorni, Parlamentarna strankarska ureditev temelji, da so stranke lahko različne in delujejo različno, le tako oz. le tedaj imajo smoter volitve, ki so temelj demokratične države.
    Posnetek in povzetek pogovora s predstavniki opozicije
    Opozicija o Šarčevi vladi: “Leto zapravljenih priložnosti” – RTVSLO.si
    https://www.rtvslo.si/slovenija/opozicija-o-sarcevi-vladi-leto-zapravljenih-priloznosti/499693

  9. Ali smo vsi enaki pred zakonom?
    DNEVNIK, 30. september 2019
    REPORTER, 30. September 1019

    Predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Marjan Pogačnik je disciplinskemu tožilcu pri sodnem svetu predlagal uvedbo disciplinskega postopka proti okrožnemu sodniku Zvjezdanu Radonjiću. Ali ne bi bilo potemtakem aktualno, da sodni svet obravnava tudi izjavo predsednika vrhovnega sodišča Damjana Florjančiča: »Ni vprašanje enakosti pred zakonom, če sodišče izvaja zakon, kot je napisan. V tem kontekstu ima sodišče pravico, da ga interpretira.« Tako je poročala nacionalna RTV v Dnevniku 6. septembra letos. Damjan Janković je v tem kontekstu lahko izkoristil zakon in izbrisal 29 milijonov evrov dolga v treh podjetjih in sodišče je to potrdilo.

    Damjan Janković je glede zakona, ki mu je omogočil odpis dolga, povedal: »Politika lahko vedno spremeni zakon, če ne ustreza.« Ministrica za pravosodje Andreja Katič je tedaj dejala: »Mi ves čas spremljamo, ali pri izvajanju zakonodaje prihaja do kakršnih koli anomalij v praksi, in dajemo predloge in pobude za spremembe.« Ministrica Alenka Bratušek pa je dejala: »Tisti, ki izvaja zakone, je, ko vidi, da se zakon zlorablja, menda dolžan ukrepati.« Pravno sodba sodišča v primeru Janković dokazuje, da so dolžniki privilegirani v škodo upnikov tudi na podlagi zakona.
    Anomalija sklepa sodišča je bila glede na namen zakona tako velika in očitna, da je bila v državnem zboru sklicana okrogla miza Temelji pravne države, na kateri so se predstavniki vseh treh vej oblasti spraševali, ali smo pred zakonom res vsi enaki. Ali ni torej izjava predsednika vrhovnega sodišča takšna, kot da je pravosodju dopuščeno, da kljub očitni zlorabi zakona ne ukrepa? Kot razumem, se z izjavo predsednika ne strinjata niti ministrica Alenka Bratušek niti pravosodna ministrica Andreja Katič. Menim, da je vprašanje učinkovitosti in pravičnosti pravosodja tako resno, da bi ga moral obravnavati sodni svet. Njegov odgovor bo po mojem usoden za delovanje pravne države, kar tudi najbolj zanima državljane te države.
    Franc Mihič, Ribnica
    https://www.dnevnik.si/1042909594/mnenja/odprta-stran/ali-smo-vsi-enaki-pred-zakonom

  10. Menim, da je vprašanje učinkovitosti in pravičnosti pravosodja na primeru “Damjan Janković odpisani dolgovi” tako resno, da bi ga moral obravnavati sodni svet. Njegov odgovor bo po mojem usoden za delovanje pravne države, kar tudi najbolj zanima državljane te države.
    Katere politične stranke bodo Sodnemu svetu ustrezno vprašanja, sicer bo šlo vse mimo…

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite