Jankovićeva Slovenija, d. d., je tempirana bomba korupcije

Avtor: Stanislav Kovač.

O tretji privatizaciji in pravih gazdah gospodarstva.

V začetku aprila se je Janković vsej slovenski javnosti na očeh vrnil v državno politiko, ko je v državnem zboru med prednostnimi vladnimi projekti napovedal državno reševanje Cimosa. Ker je v ponedeljek tudi premierka Bratuškova v državnem zboru opozorila na primer Cimosa kot odločilen za prihodnji poseg države v gospodarstvo, se odpira vprašanje, kaj se v resnici dogaja v Sloveniji.

Jankovićeva vrnitev v državno politiko

Jankovićevo vrnitev v državno politiko so minuli teden dodatno potrdili številni mediji, ki so poročali o njegovem vplivu pri kadrovanju v Sodu. Spomnimo, da so Bratuškova, svet PS in njeni poslanci zavrnili poročilo KPK o Jankoviću (kršitev zakona o integriteti in visoka korupcijska tveganja) in niso zahtevali njegovega odstopa z javne funkcije župana Ljubljane z razlago, češ Janković se je umaknil iz državne politike.

Danes Bratuškova in PS o Jankovićevi vrnitvi v državno politiko pridno molčita in se skupaj z Lukšičem in Virantom delata neumni, kot da se ni zgodilo nič. Kljub poročilu KPK Janković ostaja na javni funkciji župana in tudi v državni politiki, torej brez sankcij.

Projekt »tretja privatizacija«

Po nedavni Jankovićevi napovedi prednostnega reševanja Cimosa je Bratuškova ta teden v državnem zboru napovedala državno pomoč »najboljšim podjetjem« (med njimi tudi Cimosu) in se pri tem sklicevala na projekt Banke Slovenije (BS). Vlada je minuli teden s tem namenom sprejela tudi spremembo zakona o državni pomoči, pri čemer ni pojasnila, kako so lahko »najboljša podjetja« tista, ki so v resnici pred bankrotom. No, to je očitno možno samo v Sloveniji.

Tudi novi gospodarski minister Stepišnik je v nedavnem intervjuju za Finance (Minister Stepišnik: Javnim uslužbencem obveznice kot del plače nad 1.500 evrov, 5. aprila) govoril o projektu BS in ga povezal s tako imenovanim procesom tretje privatizacije, kjer se bo po njegovem znova odločalo o lastništvu in vodenju od 50 do 100 najpomembnejših podjetij v Sloveniji. Stepišnik je napovedal najprej množično podržavljenje podjetij z različnimi oblikami državne pomoči in potem tretji val velike privatizacije, kjer se bo seveda odločalo, kdo bo pravi gazda največjih gospodarskih sistemov v državi.

Skrivnostni projekt Banke Slovenije

O tretji privatizaciji je pred kratkim v kolumni Janša padel zaradi tretje privatizacije? (Finance, 12. aprila 2013) pisal ekonomist Jože P. Damijan, kjer je odprl vprašanje, ali je Janševa vlada padla zaradi sanacije bank in gospodarstva. Poudaril je skrivnosten projekt sanacije pod okriljem BS, ki že od lani poleti poteka vzporedno z vladno sanacijo bank s slabo banko. V nasprotju s slabo banko, o kateri je bila javnost doslej podrobno obveščena in so v javnosti potekale tudi silovite polemike, se je projekt BS izvajal v strogi tajnosti, lakmusov papir tega projekta pa bo prav državni poseg v Cimos.

Na spornost skrivnostnega projekta BS je prvi opozoril ekonomist Igor Masten v kolumni Machiavellistična diskriminacija (Dnevnik, 5. aprila 2013), kjer je poudaril, da projekt teče skrajno netransparentno in diskriminatorno. Po njegovem mnenju je BS brez javno znanih meril izbrala 30 velikih poslovnih skupin, ki naj bi bile deležne posebne državne pomoči, seveda z davkoplačevalskim denarjem. Masten je opozoril tudi na diskriminatorno ravnanje BS, saj bi moral biti ukrep BS na voljo vsem podjetjem in posameznikom v državi, in ne le skupini izbrancev. Po njegovem mnenju je BS močno prekoračila svoja pooblastila, saj so za zaprtimi vrati centralne banke potekali skrivnostni pogovori guvernerja s skupino izbrancev.

BS krši zahteve MDS

MDS je 18. marca v najnovejšem poročilu Slovenia 2013 Staff Visit – Concluding Statement of the Mission od Slovenije v 4. točki izrecno zahtevala pregledno sanacijo bank in gospodarstva: »Proces sanacije je treba izvesti skrajno pregledno, da bi se izognili moralnemu hazardu, ki izhaja iz tesne povezave med bankami, podjetji in javnim sektorjem. Zaradi tega misija podpira imenovanje mednarodnih strokovnjakov kot neizvršnih direktorjev slabe banke.«

BS je s skrivnostnim vzporednim procesom sanacije bank in velikih poslovnih sistemov neposredno kršila zahteve MDS, saj so bila podjetja izbrana skrajno netransparentno in diskriminatorno do preostalega dela gospodarstva. Pri skrivnostnem izboru niso znana niti osnovna merila izbire, ali so bila podjetja izbrana po »kriterijih« pajdaškega kapitalizma, članstva v takšnih in drugačnih forumih 21, politične ustreznosti ali neustreznosti direktorjev in lastnikov podjetij, ali pa kdo je pravi in kdo nepravi tajkun. Še več, v projekt BS niso vključeni politično neodvisni tuji strokovnjaki kot v slabi banki (BAMC), kar je zahteva MDS.

BS ni neodvisna ustanova

BS bi po zakonu morala biti od politike in različnih interesnih skupin v državi neodvisna ustanova. Nobena skrivnost ni, da BS že vso tranzicijo deluje pod močnim vplivom zagovornikov nacionalnega interesa iz Mencingerjevega EIPF, kar sem razkril že leta 2008 v članku Gasparijev prevzem Banke Slovenije (Finance 54/2008), o tej slovenski anomaliji pa je veliko pisal tudi legendarni ekonomist Mićo Mrkaić. Isti Gaspari danes javno zagovarja skrivnostni projekt BS, hkrati pa se je ves čas silovito bojeval proti slabi banki skupaj z Mencingerjem, Boletom, Križaničem, Štiblarjem, Jankovićevo PS, Lukšičevo SD in drugimi zagovorniki nacionalnega interesa. Proti slabi banki je bila seveda tudi BS.

Natočimo čistega vina in javno povejmo, v čem je pomembna razlika med slabo banko in projektom BS: pri slabi banki bodo o usodi prezadolženih podjetij odločali predvsem tuji politično neodvisni strokovnjaki, zakon pa zahteva vsako leto prodajo najmanj deset odstotkov podjetij iz portfelja slabe banke. To pomeni, da bi podjetja končala na trgu, kjer bi jih lahko kupili tudi tujci, opevani nacionalni interes pa bi pogorel.

Povsem drugače je s projektom BS, kjer ni neodvisnih tujih strokovnjakov, ampak zgolj zaprt krog ljudi okoli BS, med katerimi so tudi vplivni zagovorniki propadlega nacionalnega interesa. Podjetja iz projekta BS ne bodo izpostavljena zakonski obveznosti prodaje na trgu, zato izbrane velike poslovne skupine (beri »nacionalni šampioni«) niti po naključju ne bodo prišle v roke tujih lastnikov. Namesto tega bo račun za reševanje bankrotiranega nacionalnega interesa znova izdan slovenskim davkoplačevalcem.

Bolezni ne moremo zdraviti z boleznijo

Podatki iz grafa o deležu podjetij v lasti države in tujcev kažejo, da ima Slovenija med nekdanjimi državami komunističnega bloka in tudi v primerjavi s povprečjem evrskega območja daleč najmanjši delež podjetij v tuji lasti in hkrati največji delež podjetij v državni lasti. Ta uničevalna kombinacija za Slovenijo je seveda posledica bankrotiranega mencingerjanskega modela nacionalnega interesa, to je pajdaškega kapitalizma, ki že od padca komunizma satanizira tuje lastništvo (glej graf Delež podjetij v tuji in državni lasti).

 

 

Skrivnostni projekt BS, ki ga je prejšnji finančni minister Šušteršič v nedavni kolumni v Financah zavrnil kot neprimerno obliko sanacije (Državna sanacija podjetij ni dobra rešitev, 58/2013), vlada Bratuškove pa ga je takoj po prevzemu oblasti z obema rokama podprla, vodi k vnovičnemu podržavljanju gospodarstva in oživljanju bankrotiranega modela nacionalnega interesa. To je za Slovenijo katastrofa, saj bolezni ne moremo reševati s tistim, kar jo je povzročilo!

Bratuškova & Co. s figo v žepu

Po začetnem polomu vlade Bratuškove na finančnih trgih je ta hitro obrnila ploščo in finančnim trgom vsak dan sveto zagotavlja, da bo nadaljevala dobre projekte ekonomske politike Janševe vlade, to je slabo banko, privatizacijo in fiskalno konsolidacijo. Seveda, dokler tujcem ne proda državnih obveznic.

Resnica je namreč takšna: zaradi boljšega vtisa na finančne trge bo vlada Bratuškove na slabo banko hitro prenesla nekaj politično neproblematičnih podjetij, predvsem finančno in poslovno mrtvih gradbenih okostnjakov, vzporedno pa bo izvajala sanacijo izbranih »nacionalnih šampionov« po skrivnostnem načrtu BS. Hkrati bo vlada pred tujimi morebitnimi kupci državnih obveznic na veliki zvon obešala privatizacijo dveh ali treh državnih podjetij, v ozadju pa hkrati izvajala množično podržavljenje izbranih »nacionalnih šampionov« bodisi neposredno prek državnih pomoči bodisi posredno prek konverzije terjatve državnih bank v lastništvo podjetij.

Šef KPK Klemenčič, kaj čakate?!

Opisana rdeča nit aktualnega dogajanja v Sloveniji, ki je neposredno povezano z vrnitvijo Jankovića v državno politiko, netransparentnim projektom BS in napovedjo množičnega podržavljenja gospodarstva, bi morala biti alarm za šefa KPK Klemenčiča. Ta je namreč še v začetku letošnjega marca na posvetu GZS o vplivu korupcije na slovensko gospodarstvo jasno in glasno povedal: »Edini odgovor na korupcijo je transparentnost.« KPK je tudi ustanova, ki ugotavlja, da je državna lastnina vir sistemske korupcije v Sloveniji.

Zato bi moral Klemenčič vdreti v BS in preiskati netransparenten projekt centralne banke, ki ga danes nadaljuje vlada Bratuškove in v resnici pomeni oživljanje bankrotiranega modela nacionalnega interesa, to je pajdaškega kapitalizma, ki je Slovenijo enkrat že pahnil v bankrot.

Vir: Finance