Janković podeželja?

13
1621
Zoran Janković in Marjan Šarec kot ju je na ustanovnem kongresu občinskega odbora PS Kamnik 5. novembra 2012 posnela kamera dr. Damjana Hančiča, urednika portala kamnik.si.

Pred skoraj trinajstimi leti je Zoran Janković postal ljubljanski župan. Njegovi prepričljivi zmagi takrat najbrž nismo pripisovali pomena, ki ga je imela. Dojemali smo jo pač kot kombinacijo izbruha simpatij do odstavljenega direktorja “najboljšega soseda”, ne pretirano posrečene izbire Franceta Arharja za protikandidata in Jankovićevega slovesa domnevno samoniklega menedžerja. Seveda je svojo vlogo odigrala tudi nasprotovanje “napredne in liberalne” prestolnice do konservativne Janševe vlade.

Se lahko zgodovina ponovi? 

Trinajst let pozneje je Janković še vedno v sedlu. Po zadnjih volitvah celo trdneje in z višjo podporo kot prej. Široke plasti ljubljanske urbane elite, dejanske ali samooklicane, še vedno in zmeraj bolj odkupujejo legendo o svojem mestu kot svetilniku napredka, strpnosti, odprtosti in liberalnosti. Manjša težava, ki je v tem, da naj bi vse to zagotavljal za postsocialistični evropski vzhod tipičen mačistični avtokrat, jih ne moti ali pa jo spregledajo. Oportunizmu ali ideologiji na ljubo. Uspešno ustoličenje »lažnega liberalca« za fevdalca v prestolnici je imelo za slovenski politični prostor pomembne posledice. Tehtnico je močno nagnilo v prid na oblast abonirane politične opcije, saj vsebinska opozicija na širšem območju Ljubljane odtlej ne more več računati na odmevnejše izide, ki jih je nazadnje beležila še 2004.

Toda veliko huje bi znalo biti, če bi se na »ljubljanske srajce« omejenemu pojavu »lažnega liberalca« sedaj pridružil še »lažni konservativec« v podobi Marjana Šarca, ki bi na stran vladajočih na enak način trajno odpeljal glasove podeželskih volivcev. Kot sem že večkrat zapisal, to ni nemogoče, in premierjevi nastopi v zadnjem času gotovo gredo v opisano smer.

V boju s serijskimi izdelki

Seveda poznam mantro, da sta tako Janković kot Šarec proizvod skoraj enodušne podpore medijskega stroja. Kar nedvomno drži, a drži tudi tisto, kar sem zapisal že po volitvah 2014, da bo morala prava desnosredinska opozicija spremembo političnih razmerij doseči v takšnih pogojih. Politična sprememba je namreč »mati« vseh ostalih sprememb. Evropske volitve lahko imajo veliko vlogo pri tem, da slednja ostane navzoča vsaj kot luč na koncu tunela.

Pred njimi mora vsebinska opozicija javnosti na prvem mestu pojasniti, da obstaja velikanska razlika med Jankovićem in zlasti Šarcem kot političnima konstruktoma in njunim dejanskim dometom. Čeprav črpata svojo moč pri ljudeh prav iz prepričanja o tem, da sta samonikla uspešneža, “ki poimenujeta stvari s pravimi imeni”, sta v resnici navadna serijska tovarniška izdelka, ki sta v vsakem trenutku zamenljiva z drugimi tovarniškimi izdelki. Primerjava Šarca z Lukom Dončićem, ki sem jo nekje prebral v zadnjih dneh, v tem smislu ne bi mogla biti bolj zgrešena. Po drugi strani pa ne bo dovolj, če se bodo v opoziciji na utrjevanje »lažnega konservativca« na podeželju odzivali zgolj s programskimi poudarki, ki nagovarjajo pomemben, a ne dovolj številčen liberalno misleči del volilnega telesa, ki ga skrbi odnos sedanje vlade do svobodne gospodarske pobude.

13 KOMENTARJI

  1. Poznam precej Ljubljancanov, ki na Jankovica gledajo pozitivno predvsem ali izkljucno zaradi tega, ker se mesto, zlasti center mesta, v njegovem mandatu ureja v glavnem lepo in mnogo ucinkoviteje kot v kadarkoli preje v zadnjih desetletjih. Kritiki Jankovica izven Ljubljane zacuda tezko razumejo, da je Ljubljancanom to lahko pomembno in prvenstveno pri lokalnih izbirah.

    Mislim, da je ta podpora Jankovicu dosti pomembnejsa kvantitativno od mnenja t.i. liberalnih urbanih elit. Recimo s feministkami vred, ki so pokazale nazorno ob aferi farmacevtka, kolikor resno in dosledno vzamejo svoj feminizem. Jankovic ima s temi t.i. elitami povsem oportunisticen vzajemen odnos. S svojim mitsko nekriticno naklonjenim odnosom do partizanstva, komunizma, Putina pa zal misli resno.

    Domnevam tudi, da je Jankoviceva podpora med navadnimi ljudmi, zlasti priseljenci z Juga mnogo visja kot med izobrazenimi in avtohtonimi mescani. Upraviceno je kvecjemu zgrazanje, da ta slednja sploh obstaja.

    Nadomestek Sarcevemu podezelskemu populizmu bi nemara lahko ponudil Marjan Podobnik. Ce bo dovolj agilen. Mislim, da ima v tem vsaj toliko talenta kot Sarec. In vec pristnosti.

    • Se strinjam. Marjan Podobnik bi lahko imel pomembno vlogo pri “politični spremembi”, če bo težil k enotnosti desnosredinskega pola.

  2. Bojim se, da tudi podeželje čedalje bolj povzema Jankovičevo vizijo, ki jo odlično posnema ljubljanski Klinični center, saj kmetijski časopisni mediji poznajo le delo in denar, nič pa kulturni temelj.

    Pa je bilo slovensko podeželje vedno nosilec slovenske kulture in vrednotne tradicije.

    • Kakšno bi izpeljal Štih?Pobrati tistim,ki imajo malo.Večni nakladač,kreator ZUJFA-a.Seveda ni veljal zanj.

  3. Ne vem, kam naj napisem, ampak bom tule:

    1. Kdaj bo slovenska vlada priznala Juana Guidoja za zacasnega predsednika Venezuele in skupaj z ostalimi clanicami EU, ki to pocnejo danes, odrekla legitimnost rezimu Nicolasa Madura?

    Bo cakala in do kdaj in na koga? Morda na dovoljenje Moskve?

    Morda tega sploh ne namerava storiti in s tem odreka Sloveniji biti del kontinenta, ki zagovarja demokracijo in clovekove pravice in odklanjanje avtoritarnih rezimov, ki svoje ljudstvo vodijo v ubostvo, brezperspetivnost in obup?

    2. Ce tega slovenska leva vlada, ki ima veliko povedati cez sestrski vladi Madzarske in Poljske in tam iz muh slika slone, ne stori nemudoma, prosim predsednika drzave Pahorja, naj vlado takoj in odlocno pozove k temu koraku.

    Enako prosim opozicijo, zlasti SDS in NSi, naj zahtevajo takojsen sklic parlamentarnega odbora za mednarodne odnose in na njem nastopijo tako, kot se za demokraticno prozahodno opcijo spodobi. S zahtevo za priznanje Guaidoja za zacasnega predsednika in za razpis novih predsedniskih volitev v Venezueli .

    • IF…, prosim predsednika drzave Pahorja, naj vlado takoj in odlocno pozove k temu koraku.
      ===========
      Rok za razpis volitev so Maduru prejšnjo soboto postavile Velika Britanija, Francija, Nemčija in Španija, ..”
      Slovenije ni zraven čeprav je Pahor nekoč dejal, da smo na nemško francoskem vlaku?
      Na katerem vlaku smo sedaj?

    • Celo Hrvaška je priznala Guidoja kot začasnega predsednika Venezuele.

      Da bi kaj takega priznala slovenska levičarska vlada, ni pričakovati. Nič za to, če milijoni ljudi iščejo možnost preživetja v sosednjih državah. Za tiste, ki so pri koritu, je režim odličen.

      Vsaka podobnost s slovenskim statusom quo ni naključna.

  4. Slovenske ‘konzervice’ so tako nesposobne, da niti podezelja ne morejo pridobiti. Tako npr. v katoliskem Lovrencu na Pohorju konzervirani niti v 2. krog ne zmorejo. Ne vem, ce kje v Evropi in sirse obstajajo vecji luzerji od nasih reakcionarjev. Vlado sestavijo dvakrat na 30 let, ne pridobijo podezelja, ne pridobijo katoliskih volilcev (!), ne pridobijo zupanov ali obcinskih svetov, ne dobijo nobene mestne obcine, vecino casa komaj spraskajo skupaj nekaj vec kot tretjino poslancev parlamenta (v proporcionalnem sistemu) … kd ponuzanja do ponizanja naprej.

    In ta neverjetna sramota se kar traja od casa, ko so kup mladih fantov zapusali smrti, ker so jih par mesecev pred zlomom večnega rajha prisilili priseči vexno zvestobo Hitlerju in rajhu.

    Kot kaze, jim lahko pomaga zgolj ena demokraticna poteza – nekdo od njih se pac enostavno razglasi za premierja in upa na priznanje velesil.

    Kaksna sramota. In potem sanjajo, da bi pridobivali mlade moci, hahahaha.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite