Pred nekaj dnevi je bila na RTV kratka razprava o gradnji drugega bloka jedrske elektrarne Krško. Različni govorci so izražali svoja mnenja podpore ali nasprotovanja tej zamisli. Med glavnimi poudarki razpravljavcev je bila zahteva po transparentnosti te investicije, češ da ne bi bilo preplačil kot-pri TEŠ 6 in pri avtocestnem križu ali kot se nakazujejo pri gradnji drugega tira, druge cevi karavanškega predora in še kje. Kaj bolj otročjega, kot je ta pobožna želja, je težko izreči. Če kje, je v Sloveniji vse transparentno, saj se korupcijske nečednosti dogajajo vsem na očeh, celo vnaprej se vse ve. Na primer, kdo bo pri drugem tiru dobil posel, za koliko bo investicija preplačana, kdo se bo ob tem razburjal in kdo se bo delal neumnega.
V skupino slednjih sodijo člani skupine, ki je leta 2011 v povorki odkorakala na magistrat prositi Zorana Jankovića, da bi kandidiral na državnozborskih volitvah. To so bili ljudje z najvišjimi političnimi in kulturnimi pedigreji, kot so Milan Kučan, Janez Stanovnik, dr. Rajko Kenda, Mojmir Sepe, Svetlana Makarovič in še mnogi drugi; vseh skupaj več kot dvajset uglednežev. Med njimi tudi France Bučar, ki se je iz nebes najbolj zaslužnih osamosvojiteljev spustil na dno političnega komedijantstva.
Leta 1998 je Jankovićev sin Jure končeval šolanje na Gimnaziji Jožeta Plečnika. Ker je bil iz dveh predmetov ocenjen negativno, ni imel pravice opravljati mature. Zoran Janković in sekretar z Ministrstva za šolstvo mag. Alojza Pluška telefonsko intervenirala. Kljub tej pritožbi gimnazijska komisija, ki jo je imenoval ravnatelj gimnazije, pritožbi ni ugodila. Potrdila je negativni oceni iz obeh predmetov.
Župan Janković ravnal zelo servilno do svojega sina
Jure Janković se je nato prepisal na drugo šolsko ustanovo CDI Univerzum. Tam je opravil oba popravna izpita. V prvem izpitnem roku je nelegalno pristopil k maturi, ki bi jo smel opravljati šele v drugem roku. Kot grešni kozel za to afero je kasneje moral odstopiti takratni direktor Republiškega izpitnega centra Sergij Gabršček.
Če bi tedaj oče Zoran drugače ravnal in bi Juretu priskrbel počitniško delo pri ljubljanskem komunalnemu podjetju, bi se Juretovo šolanje na gimnaziji končalo mnogo bolj častno. Nobena sramota ne bi bila zgodaj zjutraj tekati za smetarskim kamionom in trpati vanj polne zabojnike smrdečih odpadkov. Žal je župan Janković v skladu s teorijo permisivne vzgoje ravnal zelo servilno do svojega sina. To je bil eden prvih primerov, ko je sinu Juretu in njegovemu bratu Damjanu dal vedeti, da bosta pri svojem očetu vedno našla podporo ne glede na to, kaj bosta zakuhala.
Zadnja afera, ko je vrhovno sodišče družini Janković potrdilo prisilno poravnavo z upniki za okoli 29 milijonov evrov dolgov, je zaspano slovensko javnost vzdramilo vsaj toliko, da je za trenutek odprla dremave oči in se je v občilih, zlasti na RTV mlačno odzvala; morda še prej, preden je upravi te ustanove uspelo objavo novice preprečiti.
O tem, kako je slovensko občinstvo zaspano in brezvoljno, kako nas ne motijo niti največje malopridnosti vzvišenih in vase zaverovanih veljakov, priča tudi popolna odsotnost političnih vicev. V pokojni Jugoslaviji so nam vsaj vici tu in tam polepšali. dan. Ko je bila Jugoslavija že čisto na dnu, brezupno zadolžena in tik pred razpadom, je eden od vodilnih jugoslovanskih komunistov izrekel preroško napoved: »Sve če to narod pozlatiti.« Res je!
