Popolna odsotnost političnih vicev, ki bi nam polepšali dan

11
1336

Popolna odsotnost političnih vicev in 29 milijonovPred nekaj dnevi je bila na RTV kratka razprava o gradnji drugega bloka jedrske elektrarne Krško. Različni govorci so izražali svoja mnenja podpore ali nasprotovanja tej zamisli. Med glavnimi poudarki razpravljavcev je bila zahteva po transparentnosti te investicije, češ da ne bi bilo preplačil kot-pri TEŠ 6 in pri avtocestnem križu ali kot se nakazujejo pri gradnji drugega tira, druge cevi karavanškega predora in še kje. Kaj bolj otročjega, kot je ta pobožna želja, je težko izreči. Če kje, je v Sloveniji vse transparentno, saj se korupcijske nečednosti dogajajo vsem na očeh, celo vnaprej se vse ve. Na primer, kdo bo pri drugem tiru dobil posel, za koliko bo investicija preplačana, kdo se bo ob tem razburjal in kdo se bo delal neumnega.

V skupino slednjih sodijo člani skupine, ki je leta 2011 v povorki odkorakala na magistrat prositi Zorana Jankovića, da bi kandidiral na državnozborskih volitvah. To so bili ljudje z najvišjimi političnimi in kulturnimi pedigreji, kot so Milan Kučan, Janez Stanovnik, dr. Rajko Kenda, Mojmir Sepe, Svetlana Makarovič in še mnogi drugi; vseh skupaj več kot dvajset uglednežev. Med njimi tudi France Bučar, ki se je iz nebes najbolj zaslužnih osamosvojiteljev spustil na dno političnega komedijantstva.

Leta 1998 je Jankovićev sin Jure končeval šolanje na Gimnaziji Jožeta Plečnika. Ker je bil iz dveh predmetov ocenjen negativno, ni imel pravice opravljati mature. Zoran Janković in sekretar z Ministrstva za šolstvo mag. Alojza Pluška telefonsko intervenirala. Kljub tej pritožbi gimnazijska komisija, ki jo je imenoval ravnatelj gimnazije, pritožbi ni ugodila. Potrdila je negativni oceni iz obeh predmetov.

Župan Janković ravnal zelo servilno do svojega sina

Jure Janković se je nato prepisal na drugo šolsko ustanovo CDI Univerzum. Tam je opravil oba popravna izpita. V prvem izpitnem roku je nelegalno pristopil k maturi, ki bi jo smel opravljati šele v drugem roku. Kot grešni kozel za to afero je kasneje moral odstopiti takratni direktor Republiškega izpitnega centra Sergij Gabršček.

Če bi tedaj oče Zoran drugače ravnal in bi Juretu priskrbel počitniško delo pri ljubljanskem komunalnemu podjetju, bi se Juretovo šolanje na gimnaziji končalo mnogo bolj častno. Nobena sramota ne bi bila zgodaj zjutraj tekati za smetarskim kamionom in trpati vanj polne zabojnike smrdečih odpadkov. Žal je župan Janković v skladu s teorijo permisivne vzgoje ravnal zelo servilno do svojega sina. To je bil eden prvih primerov, ko je sinu Juretu in njegovemu bratu Damjanu dal vedeti, da bosta pri svojem očetu vedno našla podporo ne glede na to, kaj bosta zakuhala.

Zadnja afera, ko je vrhovno sodišče družini Janković potrdilo prisilno poravnavo z upniki za okoli 29 milijonov evrov dolgov, je zaspano slovensko javnost vzdramilo vsaj toliko, da je za trenutek odprla dremave oči in se je v občilih, zlasti na RTV mlačno odzvala; morda še prej, preden je upravi te ustanove uspelo objavo novice preprečiti.

O tem, kako je slovensko občinstvo zaspano in brezvoljno, kako nas ne motijo niti največje malopridnosti vzvišenih in vase zaverovanih veljakov, priča tudi popolna odsotnost političnih vicev. V pokojni Jugoslaviji so nam  vsaj vici tu in tam polepšali. dan. Ko je bila Jugoslavija že čisto na dnu, brezupno zadolžena in tik pred razpadom, je eden od vodilnih jugoslovanskih komunistov izrekel preroško napoved: »Sve če to narod pozlatiti.« Res je!

11 KOMENTARJI

  1. G. Mlakar, precej neokusna zgodba.
    Sodišče je potrdilo, ker so se upniki izjasnili 7:12 za poravnavo. Nobene pravosodne afere ni, je pa morda afera v tem, kako jim je uspelo pridobiti večino upnikov za poravnavo. To bi pa lahko bila afera.
    Gelde duhovitosti pa je tako, da slovenci nikoli nismo poznali duhovitosti. Za to je potrebno kaj več od malodušja in morbidnosti za katero tako trpi ta narod. Kot nacionalna psihična bolezen se je oboje usedlo na vse javno in politično življenje.

    • Ključno vlogo pri tem odpisu dolga naj bi po poročanju Nove24, odigral fiktivni upnik Jan Bec (družba Glanc), stari znanec družine Jankovič. Ki naj bi preglasovala ostale upnike.
      Glavna osmoljenka družba Heta pa naj bi ves čas trdila, da je terjatev do družbe Glanc samo fiktivna, vendar sodišče za to naj ne bi imelo posluha.

      • To bi lahko bila afera, da ti neki zasebnik odpusti večino terjatev. To ni ravno pričakovano ravnanje…
        Je pa res lahko nekaj z zakonom narobe in sicer v poenostavljeni prisilni poravnavi ni upravitelja. Vprašanje je ali kdo sploh preveri poslovanje družbe, kako je do insolventnosti prišlo? Namreč ta postopek je lahko prava krinka za pranje denarja, če ni nikogar, ki bi preveril poslovanje podjetja. In o tem se glede Electe nič ne poroča. Kako in kam je izpuhtelo 29 mio€?!

        • Kako je z upraviteljem, ne vem.
          Je pa na spletni strani stranke SDS med novicami kronološki opis vloženih amandmajev k zakonu o prisilni poravnavi, iz katerega je razvidno zavajanje režimskih medijev.

        • Kje neki je teh 29 milijonov? Ti jaz povem. V nepremicninah in lokalih klana Jankovic. V dolce vita in zivljenju na veliki nogi sinov Jankovic in njunih zenskih spremljevalk. V nesposobno vodenih poslih. In na tajnih racunih in podjetjih v davcnih oazah.

          Tvoj odziv je neverjeten in skrajno nemoralen. Na ta nacin se podirajo temelji, na podlagi katerih druzba in drzava lahko funkcionirata. To so vrednote in sankcije za tiste, ki jih krsijo. Ne pa potuha.

          • Uh! Nemoralen?! In neverjeten. Uhej.
            Stvari samo ne prejudiciram.
            Ne vem niti ali je zadeva že dokončna, ali ne. Kar vidim je, da so se upniki “sporazumeli” na sodišču z glasovanjem 7 od 12.
            Nivinarsko poročanje je izjemno skopo. Vred s tistim, kar je poročala NovaTV, ki se je zadovoljila z mnenjem nekega odvetnika o “fiktivnem upniku”. To je vse.
            Ali obstaja poročilo o poslovanju Electe? Nihče ne ve, ne poroča. Niti Heta, ki je upnik iz Avstrije in kamor najbrž Jankovič nima tolikšnega vpliva. Ali Kučan.
            Če je vse čisto, je čisto. Če ni, potem se mora nekdo oglasiti. Če so pa vsi obupali, potem je moralno samo sprejeti stvari takšne kot so. In dati klobuk dol Jankoviču za tako uspešen manever, karkoli je že storil. Vse drugo je defetizem.
            Še to: če je prisilna poravnava izigrana, ker ni upravitelja v “poenostavljeni” varianti, potem je to stvar morale zakonodajalca, ki je s 100% večino sprejel takšen zakon. In to ne bi bil prvi zakon, kjer je desnica “klonila” oz. “spotaknila” in takšnemu zakonu pritrdila. Zato od desnice pričakujem resne utemeljitve kako je do tega prišlo.
            In potem se ne bo treba sploh pogovarjati o oazah, ženskah in dolce vita, pri čemer gre samo za natolcevanje in obrekovanje. Stvari od katerih še Bog obrne ušesa stran.

  2. G. Jože Mlakar, pravite, da je slovensko občinstvo zaspano in brezvoljni in da nas ne motijo niti največje malopridnosti vzvišenih in vase zaverovanih veljakov.
    Menim, da to moti mnoge državljane, ne moti pa poklicane in izvoljene, ki so odgovrni za delovanje pravne države in pravičnost.

    • Zakon, ki je omogočil Jankovićevi družini odpis 29 milijonov dolga, je leta 2103 predlagala zakonodajni oblasti , to je Državnemu zboru RS, izvršna oblast oz. vlada RS, to je vlada Alenke Bratušek. Za sprejem zakona glasovalo 84 poslancev DZ RS!
      Tako je v TV dnevniku, 6. septembra, povedala ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, ki je še poudarila, da je tisti, ki izvaja zakone, ko vidi, da se zakon zlorablja, dolžan ukrepati!
      Pravosodna ministrica Andreja Katič tudi pravi, da je državni tožilec po zakonu dolžan sprožiti postopke pregona tudi za sume, ki jih izve iz medijev. Pismena ovadba torej ni vedno obvezna. Enako sporoča Vrhovno državno tožilstvo. Oboje je bilo nedavno objavljeno.
      Opomba: Na to javno informacijo, se ni odzval niti en medij, ne desni ne levi, niti nobena politična stranka, niti ena desna stranka. Ve pa se, da brez učinkovitega tožilstva ni učinkovitega sodstva, ne pravne države, ki je temelj demokracije oz demokratične države. A
      Mediji: Stožice – namesto podizvajalcev plačevali razkošje. organi pregona, tožilstvo pa nič brali, čeprav so to brali.
      Leta 2014 je Banka Celje bolj odločno opozorila na nenamensko porabo sredstev:
      “Kljub utemeljitvi kreditojemalca, da je bila poraba sredstev v skladu s SRS, banka meni, da poraba kredita ni bila namenska. Po mnenju banke stroški na temelju predloženih računov (predvsem sponzorska sredstva in reprezentanca) ne morejo biti in ne bodo usredstveni in amortizirani. NAVEDENO PO MNENJU BANKE PREDSTAVLJA ZNAKE KAZNIVEGA DEJANJA ZOPER PREMOŽENJE OZIROMA/IN ZOPER GOSPODARSTVO.”
      Zakaj je NS oz. uprava Banke Celje opustila dolžnost po zakonu, to je, da organom pregona prijavi sum storitve kaznivega dejanja? Enako je vprašanje za druge banke kreditodajalke v primeru »Jankovićevih Stožic?
      Prvo pa je seveda vprašanje, zakaj celo tožilstvo samo ni po službeni dolžnosti sprožilo postopek obravnave suma storitve kaznivega dejanja, ko je v medijih bralo mnenje banke, da so pri porabi kreditnih sredstev znaki kaznivega dejanja zoper premoženje oziroma zoper gospodarstvo ?
      Kaj bo odgovorilo pravosodje, državno tožilstvo in sodstvo?
      Kaj bo storila izvoljena politika?
      Kaj bodo storili mediji v službi javnosti?

        • Državni tožilec se je dolžan odzvati na medijske objave
          Poslanka Ljudmila Novak mi je 28. marca posredovala pisni odgovor ministrice za pravosodje Andreje Katič, za katerega sem tedaj še ribniški poslanki podal pisno pobudo za to vprašanje. Ministrica za pravosodje Andreja Katič je odgovorila: »Ministrstvo za pravosodje je v zvezi z vprašanjem naslovilo za posredovanje elementov za odgovor na poslansko vprašanje tudi na vrhovno državno tožilstvo RS, ki je navedlo, da je državni tožilec, ki za dejansko stanje z zakonskimi znaki kaznivega dejanja in posledično za sume storitve kaznivega dejanja izve iz medijskih objav, seveda dolžan sprožiti ustrezne postopke pregona, vendar pa… ne smejo reagirati na vsakršno… obvestilo ali podatek, ki ni podprt z zadostno verodostojnostjo.« Mnenje ministrice je, da je po zakonu tožilec dolžan tudi za sume, ki jih izve iz medijev, sprožiti postopke pregona. Pismena ovadba torej ni obvezna. Meni tudi, da je zakonska ureditev tega področja ustrezna.
          Opomba: Pričakoval sem, da bo vsaj poslanka Ljudmila Novak in njena stranka to stališče pravosodja javno komentirala in aktualizirala, da zaživi v praksi. Vendar je vse tiho.
          Generalni državni tožilec Drago Šketa pa pravi: »Jasno je, da pravosodni organi v javnomnenjskih raziskavah precej nizko kotirajo. Ne le strokovna, tudi laična javnost bi morala dobiti več informacij o posameznih primerih, delovanju tožilstva.«
          Kdaj bo kdo od izvoljenih kaj storil, da bodo poklicani storili svoje dolžnosti?
          https://www.dnevnik.si/1042896349

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite