Janez Krstnik sredi decembra v Ljubljani

Si predstavljate Janeza Krstnika sredi decembrske Ljubljane? Kljub temu, da je bil, vsaj kot ga opisuje evangelist Matej, v svojem času zapažena pojava, dvomim, da bi ga slovenski potrošači (besedo uporabljam kot slabšalen izraz za potrošnika, ki pa je že sam na sebi slabšalen izraz za sodobnega človeka), ki so se v petek zvečer gnetli na in v bližini Prešernovega trga, samo zato, da bi bili prisotni, ko bo nekdo ( ne vem, morda je bila to roka samega presvetlega župana?)  prižgal stikalo za lučke na okinčanem osmrečju, sploh opazili. Oblečen zgolj v kameljo dlako in prepasan z usnjem bi se morda komu zasmilil, pa bi mu stisnil nekaj centov v roko, misleč da je eden od mnogih, ki te dni prosjačijo na Čopovi med stojnicami s kuhanim vinom in kičem. Še bolj verjetno je, da bi se zaradi njegove obleke nanj spravila kaka aktivistka društva za pravice živali ali kak agresiven vegetarijanec. Pravijo da takih ni, agresivnih vegetarijancev namreč, a sem sam drugačnega mnenja. Čeprav sem mesojedec, nisem še nikoli ugriznil nobenega solatarja, med tem ko so mi slednji že premnogokrat besno škilili na krožnik!

A vrnimo se h Krstniku. Ta je menda jedel le kobilice in divji med, a zaradi tega njegove besede niso bile prav nič sladke: »Gadja zalega! Kdo vam je pokazal kako naj ubežite prihodnji jezi?« Tako je menda vpil, ko je brodil do kolen v Jordanu. Jordan pa je, če prisluhnemo znani (duhovni) pesmi Micheael row his boat ashore, mrzla voda: »Ohladi telo, a ogreje duha.« Mrzla voda, torej, za razliko od toplih voda, ki jih je polna naša prestolnica. In da: toplo vodo lahko razumete v obeh pomenih dvoumja. Če pač niste enoumni!

Če bi se Krstnik postavil pred Mestno hišo in vpil: »Gadja zalega!«, bi z njim opravili kar meščani sami. Z Zokijem so zadovoljni, saj jim daje kruha in iger v zadostni meri, da se jim oči kar bleščijo. Odkar pa je prižgana še cenena a ne poceni bleščava, pa so zaslepljeni do te mere, da ne (spre)vidijo, da bodo arene in stadione še dolgo plačevali iz lastnega žepa.

Če bi Krstnik svojo »Gadjo zalego!« nesel pred stolnico, bi dobil kar precej somišljenikov. Družno bi morda našpricali še kak grafit na cerkveno steno o pedofilih, klerofašistih ali gozdovih in pri tem se jim ne bi bilo treba bati sankcij, saj gre le za svobodo govora in pravico do izražanja svojega mnenja. Ker pa nimamo natančnega podatka, da je bil Janez Krstnik pismen, pa bi lahko mirno nasprejal na steno kak moški ali ženski spolni organ. Take slike so nenazadnje še poučne. Sploh ne cerkveni steni, ko pa je Cerkev tako protispolno nastrojena, a ne!

Če pa bi se Krstnik sprehodil še do parlamenta ali predsedniške palače, bi se pa že težko prerinil skozi množico, ki se, zdaj pa res že vsakodnevno, zbira pred omenjenima stavbama in »Gadja zalega!« bi bil pravzaprav eden milejših izrazov, ki se tam slišijo.

A dvomim, da bi Krstnika tovrstno početje zanimalo. »Spreobrnite se! Obrodite vendar sad vreden spreobrnjenja! Sekira je že nastavljena drevesom na korenino! Vsako drevo, ki ne rodi dobrega sadu, posekajo in vržejo v ogenj!« Te besede si lahko vzame k srcu vsak. Prav nič veren in religiozen ni treba biti, da bi te besede razumel in doumel. In zgodovina jih vedno znova izpričuje. A to potrošačev sploh ne zanima.

Ko pa bi se Krstnik s sekiro lotil smreke na Prešercu, tedaj bi pa zavrelo. Morda bi se z njim ukvarjala kaka posebna parlamentarna preiskovalna komisija, morda škofovska konferenca in še sam Čeferin bi mu ne mogel pomagati, saj je smreka županova in bi prišlo do navzkrižja interesov.

Takole je naše adventno stanje. Bog nam pomagaj! In za vse, ki verjamete vanj ali pa ne: Bog ni birokrat, ni filozof, ne pesnik! Bog je kmet! »Velnico ima v roki in počistil bo svoje mlatišče. Svoje žito bo spravil v kaščo, pleve pa sežgal z neugasljivim ognjem.« Hvala Bogu!

P.s. Za nepoučene: Vsi citati so iz Matejevega evangelija, 3. poglavje, vrstice od 1 do 12. Božja beseda za drugo adventno nedeljo, pač!

Foto: Ljubljana