Opoziciji zmaga ob prvi pravi anketi

37
1604

Opoziciji zmaga ob prvi pravi anketiVolitve Evropskega parlamenta so se tudi včeraj izkazale za skupek osemindvajsetih različnih preizkusov. Čeprav ni dvoma, da sta obe največji politični skupini veliki poraženki in da so predvsem zeleni, pa tudi liberalci zmagovalci, imajo izidi po različnih državah različne predznake. Če so socialdemokrati v Nemčiji povsem potonili, se v Španiji nadaljuje agonija konservativcev. Desnim in desnosredinskim skupinam je najboljši rezultat, absolutno večino, prinesel Viktor Orban na Madžarskem, toda tudi socialdemokrati imajo svojega absolutnega »kralja« v malteškem premierju Josephu Muscatu. Potem je tu Matteo Salvini, ki je nekdaj na sever omejeno Ligo povedel k prvi relativni zmagi na državni ravni, a so t. i. suverenisti beležili precej mešan izplen. Alternativa za Nemčijo je denimo zaostala za dosežkom z zveznih volitev.  Frans Timmermans, vodilni kandidat socialdemokratov, je s sicer skromnim izidom obudil od vsaj klinično mrtvih svoje nizozemske tovariše, ki so se po zadnjih volitvah znašli povsem v senci drugih strank. Tudi Manfred Weber je bil zaslužen za to, da krščanski socialci na Bavarskem niso delili usode večje krščanskodemokratske sestre v ostalih delih Nemčije. V vrstah Evropske ljudske stranke sta lahko sicer najbolj zadovoljna Avstrijec Sebastian Kurz, ki je po aferi Ibiza nemudoma okrepil svoj položaj, in Grk Kiriakos Micotakis, ki je levičarskega premierja Ciprasa s svojo relativno zmago prisilil k sklicu predčasnih volitev.

V Sloveniji brez pretresa, a …

V Sloveniji tako velikega pretresa ni bilo. Razmerje med političnima blokoma je v grobem ostalo tako, kot je bilo po lanskih parlamentarnih volitvah. Če bi se glasovi prelili v mandate na državnozborskih volitvah, bi vladna koalicija s podporo Levice obdržala parlamentarno večino. Evropska ljudska stranka je sočasno izgubila en sedež v prid leve sredine. Toda volitve so potekale po mesecih javnomnenjskih raziskav, ki so nakazovale velik vzpon Liste Marjana Šarca; najbolj optimistične so jo postavljale celo na prag absolutne večine mandatov. Ob prvi povsem polnokrvni letošnji »anketi« je slika precej drugačna.

Seveda Marjan Šarec na evropskih volitvah ni kandidiral. Toda kandidiral ni niti Janez Janša, pa se je razmerje med obema strankama v Šarčev prid prevesilo zgolj za vzorec in razlika med njima še vedno presega deset točk. Jasno, Irena Joveva in Klemen Grošelj sta velika premierjeva dolžnika, kajti večina listinih skoraj 16 odstotkov glasov gre na njegov rovaš. Ker je bilo to na koncu dovolj za dva sedeža, se je lahko oklical in so ga nekateri mediji oklicali za zmagovalca, čeprav LMŠ ni dobila niti boja za primat znotraj vladne koalicije.  Šarčeva tovrstna zmaga je razen tega »kupljena« s popolnim potopom stranke njegovega predhodnika Mira Cerarja, ki je včeraj dokončno stopila na pot Pozitivne Slovenije. Kot sem zapisal že prejšnji teden, je hkrati onemogočila resno razmišljanje o mandatu za Angeliko Mlinar. Vendar je za razmerja v vladi, ob utemeljeni domnevi, da Cerarjevi zaradi »blokovske discipline« ne bodo brcali ob svojem umiranju na obroke, nemara najpomembnejši neuspeh Levice, ki je bil precej nepričakovan. Vsaj kratkoročno bi znal okrepiti na vladajoči blok manj navezano frakcijo Luke Mesca.

Če je Šarec zajedal partnerje, kar je očitek, ki je leta letel na Janeza Janšo, je slednji tokrat potegnil požrtvovalno potezo. Požrl je celo pomisleke ob kandidaturi Franca Bogoviča in s tem omogočil, da so sicer izrazito manjši partnerji ohranili svoj obraz (in navsezadnje status parlamentarne stranke). Če bi se navezi SDS + SLS pridružila še Nova Slovenija in bi stranke dobile vse glasove, ki so jih vknjižile včeraj, kar je sicer malo verjetno, bi bila dejansko možna tudi obramba petega sedeža.

Uspešna Nova Slovenija

 Ker niti SDS niti LMŠ nista igrali na vse ali nič, je razumljivo, da so veliko glasov dobili socialni demokrati in Nova Slovenija z zelo ambicioznima listama. Nova Slovenija je sicer na evropskih volitvah pod vodstvom Lojzeta Peterleta praviloma bistveno presegala dosežke z državne ravni in je celo leta 2009, ko je sploh ni bilo v Državnem zboru, osvojila več kot 16 odstotkov glasov. A čeprav so bili daleč od drugega sedeža, je dejstvo, da so presegli magično mejo 10 odstotkov, psihološko pomembno. Pokazalo se je tudi, kakšno je med njihovimi volivci okvirno razmerje med bolj tradicionalnimi konservativci in liberalci. Žiga Turk ni imel resne možnosti za izvolitev, v ospredju sta bila favorita konservativne baze. Je pa seveda res, da bi Turk lahko, kot sem napisal prejšnjikrat, dobil kar nekaj glasov, ki so zdaj pripadli Angeliki Mlinar.

Kar se slednje tiče, je velika škoda, da ni nanjo že pred Alenko Bratušek ali vsaj ob njej pomislila kakšna opozicijska stranka. Prav tako bi bilo, če zanjo ne bo več prostora v avstrijski politiki, škoda, da bi ostala njena kandidatura zgolj epizoda v slovenski. Morda ji uspe iz stranke Bratuškove narediti pravo liberalno stranko, ki ne bo samo (bolj ali manj poslušen) satelit vladajočega bloka. Morda pa lahko postane slovenska različica izvoljene slovaške predsednice Zuzane Čaputove, seveda v kakšnem drugem zavetju, kot je sedanje.

37 KOMENTARJI

  1. Kdor bo znal motivirati iz političnega omrtvičenja mlade in jih otel manipulativni “zelenosti” k odgovorni zrelosti, bo zmagal na naslednjih volitvah.
    Ne delajte novih strank in ne zapravljajte težko prigaranega denarja, če nimate opranih milijonov v “oazah” kot konkurenca. Predrage izkušnje kupovanja p…

    • Ob tem morda veljalo “omrtvičene mlade” opozoriti pred pojavom slovenskih nepoglobljenih analiz. Le-te se namreč izogibajo uvidu v očitno patologijo globoke slovenske krize. Pri tem je ob včerajšnjem delnem izidu volitev v EP daleč najbolj nepoglobljeno ignoriran naslednji pojav:

      – pojav 1: okoliščine velike zmagovalke

      Današnje analize se pretežno izogibajo temu, da bi znale podati iskreno čestitko veliki (ponovni) zmagovalki teh volitev in analizirati njen uspeh navkljub hudim desetletnim okoliščinam.

      Gre ji namreč posebna čestitka, tako za zmago, kakor tudi za povezovanje. Posebna čestitka pa je potrebna, saj so dosegli (vnovični) močno zmagovalni izid navkljub desetletno neugodnim okoliščinam sistemsko-strukturnih udarov vanjo. Te okoliščine vključujejo tako zlorabe s strani institucij zakonodajne, izvršilne in sodne veje oblasti, kot zlorabe s strani oligopolnega omrežja izrazito državno financiranih medijev.

      Poseben pojav tokratnih volitev je torej velika zmaga in povezovanje SDS/SLS, navkljub hudim desetletnim sistemskim okoliščinam. V takšnih okoliščinah so (ponovno) močno zmagali, pri tem pa pomagali v zadnjih letih skoraj popolnoma propadli stranki SLS k političnemu preporodu slednje. Vse pa v smeri sedaj na novo izoblikovane možnosti preporoda slovenske demokratične opozicije kot celote. To je pojav, ki je v današnjih analizah silovito ignoriran.

      – pojav 2: veliki poraz nepoštene taktike dr. Žige Turka

      Ob prvonavedenem pojavu velike (ponovne) zmage SDS in povezovanju, navkljub okoliščinam sistemskih napadov vanjo, je posebno znamenje/pojav teh volitev izrazit poraz nepoštene taktike dr. Žige Turka.

      Le-ta je namreč deklarirani član sistemsko napadane stranke SDS in njen dolgoletni vodstveni politik. Kljub temu pa je sedaj volilno nastopil proti SDS tako, da je nastopil v stranki NSi. s tem, da slednja v zgoraj navedenih okoliščinah sistemskih napadov v SDS so-izvaja nepošteno politiko. Nepošteno politiko so-izvaja tako, da se nemo ali aktivno sodeluje pri desetletnih sistemsko-strukturnih napadih zoper pristno opozicijsko SDS.

      V tem delu je zanimiva naslednja analiza Bojana Požarja glede velikega poraza nepoštene taktike dr. Žige Turka:

      »Vidni član SDS Žiga Turk, “liberalec”, ki je kandidiral na listi NSi tudi s podporo članov Kučanovega Foruma 21, je velik poraženec teh volitev. Njegov ples na dveh ali celo treh svatbah mu je na koncu prinesel bolj malo preferenčnih glasov, komaj nekaj sto več kotBernardu Brščiču, liderju Domovinske lige (no, Brščič pa je po številu preferenčnih glasov prehitel tudi Dominiko Švarc Pipan), in Turkova politična zgodba je zdaj verjetno dokončno končana, pokopana. Bilo bi spodobno od njega, če bi vsaj zdaj tudi formalno odšel iz SDS.«

  2. Brezpredmetno, saj izidi ob skoraj nični udeležbi nimajo prave teže. Kljub takšni udeležbi pa pomlad ni bila sposobna premagati na oblast abonirane opcije.

    • Blefersko laganje ! Ravno ob majhni udeležbi, ki jo s svojim nepoštenim delovanjem vzpodbujajo režimske TV in ostali režimski mediji ( ljudje z držo jih ne gledamo več !!) so vzrok, da dobi levica toliko glasov. Ob normalnih medijih bi pomladne stranke dobile okoli 70 % glasov !
      Levica, SD in stranke ki jih je ustanovila Globoka država , imajo ustrahovane a hkrati strahotno privilegirane volilce. Zveza borcev, javni sektor, upokojenska društva, lovci, gasilci, državne agencije in številne nevladne organizacije, številni povezani s pojmom udbomafija itd itd….
      Tem so sprali možgane, po drugi strani pa jim valijo denar NENJIHOVIH, ki nam ga pobirajo z visokimi davki ! Vse kar leva opcija počne nezakonitega, očita opoziciji, pomaga ji krivosodje….In je potem tako nizka udeležba razumljiva in uspeh SDS v tej situaciji še več vreden. Je pa tako, da je večina Slovencev nehvaležna, nezvesta svoji stranki, neuka, pokvarjena in hudobna. Ko jim gre dobro, so sami sebi dovolj, ko pa so težave, pa bodo pričakovali, da se njihova stranka zavzame zanje….Skratka, balkanski saboterji ! Daleč od kake demokratične meščanske demokracije. Lumpenproletariat.

      • Tako je, Ljubljana. Danes so vsi našteti ustrahovani predvsem s parolo: Če bo prišel Janša, ne bo več denarja. No, verjetno se niti ne motijo. Toda enkrat je res potrebno blokirati te privilegije, ki niso z ničemer zasluženi.

  3. Te volitve so pokazale in dokazale, kako zelo so si države EU različne. Na Nizozemskem popolna zmaga zagovornika Afro-azijsko-evropske in islamsko-krščansko-ateistične Evrope, prav tako v Španiji, v Franciji poraz takšne Macronove in na Hrvaškem Plenkovićeve politike itd. V Italiji popolna zmaga suverenistov, da se Poljske in Madžarske ne omenja ipd.

    V tako raznoliki Evropi je težko priti do konsenza glede vprašanj, ki EU razdvajajo. Kot kaže, te volitve niso veliko rešile. Verjetno se bodo razpoke med članicami še povečale. Prihodnost EU je negotova.

  4. Če bo evropska ljudska stranka šal v koalicijo s socialdemokrati in liberalci, bo še slabše kot je bilo v tem mandatu, saj bo v manjšini in ne bo mogla uveljaviti svoje interese.

    Boljše bi bilo, da se poveže z desnimi strankami ali pa vsaj z nekaterimi.

  5. Mlinarjeva ali kdorkoli, ki kandidira za stranko, ki je v lasti in finančni podpori iz malhe hobotnice in je le ena izmed njenih lovke, ne glede ali se predstavlja za levo, desno ali sredinsko stranko, ne more iti po svoje in oblikovati neke realne in neodvisne politične stranke npr. znotraj SAB. Ni mogla ne more in ne bo mogla.

  6. S komentarjem se v veliki meri strinjam, ampak te izrazite simpatije, ki jo številni komentatorji na t. i. desni sredini, gojijo do Angelike Mlinar pri najboljši volji ne razumem. Ženska zastopa radikalno levičarska stališča na področju socialnih vprašanj, se pravi pravic raznoraznih manjšin, nasprotovanja tradicionalni družini itd. Na evropskem področju se zavzema za evropsko superdržavo. Od kakršnekole konservativnosti je svetlobna leta oddaljena.

  7. Gospa Mlinarjeva je najbrž ugotovila, da nima političnagadaru, sicer bi prej dobro proučila situacijo in bi ne kandidirala za stranko, ki ji je gospodar namenil le enkratno uporabnost novih obrazov. Seveda, spada tudi to v poiskus neke igre metanja semen, čeprav z zastarano kaljivostjo, ha, ha!

  8. Angelika Mlinar je politicno rasla v Narodnem svetu koroskih Slovencev. Zakaj je iz tega solidnega okolja presla v druzenje z levicarsko siviljo pretiranih ambicij in se nastavlja pod sliko CheGuevarre, ve mogoce ona. Ce je proevropska, ji to za razliko od Demaistreja ne stejem v slabo.

    Ne verjamem, da je kradla naravne glasove Zige Turka. Ta ima podobno omejen politicni doseg kot Bernard Brscic. Mediji, tudi tale, igrajo neko virtualno stvarnost, ko ju potiskajo v ospredje. Potem pa pridejo volitve in balon poci.

    • Pa kaj se ukvarjate z eno mlinarco ?? Ene minute je škoda zanjo….So pa te E volitve prinesle v slovenski politični prostor nov pojem- turkizem….ko član ene stranke kandidira na listi druge in dan pred volitvami izstopi iz svoje stranke ! Turkizem ! “Pošteno” ! Zelo.
      “Che gevara” je vsaj prej prestopil….
      In še en nov pojem- novakizem- ko po izvolitvi zaradi histerično izsiljenega prvega mesta strankarskemu kolegu, predsedniku Demosove vlade ob slovesu po 3 mandatih poveš da “zna samo na orglice igrati”.
      To pa je krščanska hinavščina, strašna srčna kultura !

      • Gospod iz Ljubljane,
        zelo lepo ste navedli dva pojava, pri katerih se pravičnemu morajo vzdigniti lasje na glavi pa čeprav je plešast. Zanima me pa, zakaj ste čisto na koncu napadli kristjane?

    • Saj jaz nisem “proti-evropski.” Ne želim si, da bi EU razpadla, sploh ne. Ampak enega od temeljnih načel subsidiarnosti ne smemo pozabiti. In nadaljnja centralizacija v Bruslju, ki ima že tako na nekaterih področjih preveč pooblastil, se mi zdi zgrešena in nepotrebna.

  9. Ne vem, kdaj bojo mediji spoznali, da je teza o tretji veji oblasti slab in celo z demokracijo skregan izmislek. Posebej je iritirajoce, ko si novinarji in uredniki domisljajo, da so poklicani postavljati in odstavljati politike in funkcionarje. Obracunavanje Reporterja s Peterletom, Podobnikom, Zverom in zdaj se z Janso, dosega prav absurden obseg. Naprej so jih unicevali levi mediji, zdaj se pridruzujejo se desni.

    No, vsaj zmagovalni rezultat SDS + SLS je pokazal, da iz te moke ne bo kruha. Razen, da se je opazno znizala popularnost Zvera in Peterleta. Pridobili pa Tomceva in Novakova. K profiliranosti obeh strank to sicer ne prispeva. Zlasti Tomceva je za moj okus politicno skoraj brezbarvna.

    • Kot je videti, je Reporter postal žlahtni desni medij. Tudi “desni” so lačni piškotov.

    • No, da je pridobila Novakova, je seveda blamaža zdrave pameti !!
      Tomčeva je čisto v redu in povsem prepoznavna, dovolj odločna in pametna !
      Ljudje nismo/niso dovolj vedeli kaj pomenijo preferenčni glasovi !!
      SDS bi zlahka imela 3 svoje poslance, če bi ljudje malo razporedili preferenčne glasove !
      Pa ni bilo “nasvetov” o tem komu dajati pref. glasove….
      Šulinovi je manjkalo 4 tisoč glasov, lahko bi jih malo manj dali Tomčevi ali pa Fortejevi, ki je sicer OK, a realno ni imela možnosti za izvolitev. Ali pa mladi kandidatkinji in g. Kopšetu, ki sta oba Ok a ni bilo možnosti za izvolitev. Sta premalo znana.

      • Če bi gospod iz SDS vnaprej vedel za rezultate, bi naredil natanko po vašem predlogu. A ni vedel.

        • Noben cinizem ni potreben. Ob 100.000 volilcih SDS-a bi enakomerna razporeditev pref. glasov med prve 3 na listi seveda pomenila njihovo izvolitev. Kandidat SLS je imel daleč premalo glasov….
          V naši družini smo razdelili svoje glasove na Tomčevo in Šulinovo, vsaki po 2….no, če bi vedeli…..

    • Za moj okus pa je Tomčeva za razred pred vsemi ostalimi izvoljenimi poslanci. Kaj je za prepoznavnost nekoga res že potrebno glumaštvo?

  10. Najbolj pozitivno dejstvo teh volitev mi je sicer brodolom Violete Tomic. Hujse more od te zenske mislim, da ne more biti. Ceprav tako dalec od nje v prokomunisticnih nazorih Brglez in Fajonova tudi nista. Oba sta nedavno podrla Madurov rezim, Fajonova celo kot ena od redkih evroparlamentark.

  11. Pozitivno bi bilo tudi, ce bi se v desnih medijih malo uneslo forsiranje desnega liberalizma anglosaksonskega milijeja. Centralna Evropa in Slovenci imamo druge tradicije, ki so manj individualisticne, bolj komunitarne in predvsem krscansko-socialne. Ni jasno, zakaj ob tej zivi tradiciji hlastanje za necem, kar tu nima korenin in ni pisano na kozo tukajsnjemu cloveku.

    • Ni vem ali so to ravno korenine centralne Evrope. Bolj se zdi, da je to posledica dveh svetovnih vojn. Komunitarnost je kar nekaj… krscanski socializem je … tudi bolj kar nekaj. Centralna evropa je večinsko obglavila svoje kralje (oz. izgubila svoje kralje), začenši s francosko revolucijo naprej, do danes. Anglosaksonski liberalizem je pravi duhovni vodnjak napram temu, kamor je evropa zabredla. Vsaj neko stanovitnost in konzervativnost še premore, vrlino, ki je v EU ni skoraj nikjer več. Tudi tam jih laburisti sicer krepko najedajo, tako za nek poseben vzgled jih ne bi dajal, pa vendar. Evropa tava v nekem postnacističnem socializmu v katerem ne najde poti in ji grozijo vedno večje težave.

      • Juzna Evropa je v tezavah. Srednja in severna ne. Z izjemo demografsko-migrantskih kvecjemu. In moralnih. Angleski konzervativci ne bi mogli biti nizje. Niti 10 procentov niso dosegli tokrat.

        Vracanje h klasicnemu liberalizmu iz casa industrijske revolucije nima smisla. Presegli so ga ze torijci v casu Disraelija, ko so se zavzeli za delavstvo in kapitalu postavili meje.

        • Torijci so mi kar blizu. Tole sedaj z brexitom nosi velike težave za konzervativce. Upam, da bodo našli pot ven. Se bodo pobrali, ne dvomim. Angleži ne morejo brez konzervativcev, čeprav so zdaj že vsi geji, kot kaže.

  12. Virus nacističnega, fašističnega in jakobinskega “socializma” je nalezljiv. Če je antibiotik premočan, ti ustavi razvoj in funkcije v telesu, če je prešibak, postane virus odporen in to se je zgodilo, da je postal neke vrste metastazno stanje, ki z demokratičnim obsevanjem ni več dovolj učinkovito, niti ne more naprej, zato ponavlja staro prakso ustvarjanja vojno/terorističnega kaosa splošnih poplav-destabilizacije držav EU, kjer plava kot riba v vodi. Ozdravljivo je s čimprejšnjim REDOM, sicer nas pelje ponovitev zgodovine v še bolj obširno sliko potresu podobna stanja in posipanja s pepelom, po katerem bodo bredli, ko “vode odtečejo”.

    • Dobra analiza.
      Sistematično uničevanje človeka do današnjih dni je obrodilo sadove.
      Tu je potrebno iskat vzrok za tako nizko udeležbo na volitvah.

  13. In ko nekaj Joveva postane poslanka EU, potem je res vse skupaj šarada. EU takole lahko kar propade, nihče je ne bo pogrešal. (Ali pa Slovenija kot članica…, nihče nas ne bo pogrešal)

  14. Razlika med SDS in LMŠ je manj kot 10%. Če odštejemo preferenčne glasove za Bogoviča in Kanglerja, potem je SDS dobila 21,5% glasov. To pa je 6% več kot LMŠ.
    Te volitve niso bile uspeh za SDS. Dobila je za dobre 3% manj kot na zadnjih evropskih volitvah in na lanskih državnozborskih volitvah.

    • Glejte, SDS je storila prav vse kar je lahko ! Pojavil se je DOM, ki je odvzel nekaj tisoč ljudi, globoka država je pljuvala po Zveru in forsirala NSI , Jelinčiča, vse druge….Režimske TV so ogabno izničile vsaka resno kampanjo…itak so tako ogabne, da jih pametni ne gledajo ! Zato pa so pametni….
      Sider pa je folk v SLO v petih letih postal zagotovo 3 % bolj butast in egoističen.
      Naj SDS za roko vodi ljudi na volitve ?
      Če “migranti” v Črnomlju niso masovno prignali ljudi na volitve, kdo jih potem sploh lahko?
      Normalni ljudje rabijo 10 krat manj “dolge in naporne” kampanje kot so bile te, pa gredo na volitve in vedo koga volijo in zakaj. Normalni seveda zelo malo buljijo v režimske TV, pač pa gledajo Novo 24, berejo še kaj razen reklam, jih zanima še kaj razen športa, razumejo in poznajo slovensko zgodovino in vedo kaj je bistvo komunizma- laž !

  15. Hobotnica je v te volitve vložila velikoveč % kot je dobila. Zakaj pa še, tukaj ne bom komentiral, ker nisem učitelj vseh po vrsti, ampak bom povedal tistemu, ki mu lahkokoristi.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite