Slovenski katoliški izobraženci so v sklopu praznovanja 25-letnice slovenske države gostili Janeza Janšo. S prvim obrambnim ministrom slovenske vlade se je ob številni publiki pogovarjal dr. Aleš Maver.
Gost je uvodoma komentiral aktualne razmere v Evropski uniji in izrazil prepričanje, da migrantska kriza ne bo muha enodnevnica, saj je imela Evropska unija vse instrumente pa se z njo ni bila sposobna soočiti. Vodje evropskih institucij razmeram niso kos in če bi bili na pozicijah v času Berlinskega zidu, bi ta verjetno še stal, je mnenja Janša. Do sedaj je bila Nemčija tista, ki je vedno zasledovala spoštovanje pravil, zdaj pa zaradi njenih strateških napak trpi celotna Evropska unija. Janša je bil po svojih besedah vedno optimist glede delovanja Evropske unije, zdaj pa minevajo meseci in rešitve migrantske krize še ni. Na koncu bo ostalo dejstvo, da je Schengen padel v Grčiji in Sloveniji. Janša še opozarja na možnost različnih mini Schengenskih con, ki ne bodo vključevale Slovenije, saj se ta ni izkazala.
Janez Janša je spomnil, da je bilo v Sloveniji v 90-ih letih tudi do 70.000 beguncev iz Bosne in Hercegovine, danes pa Grčija tega števila ni zmožna sprejeti in zahteva od Evropske unije stotine milijonov evrov, čeprav je do sedaj na njihov račun služila. Prav tako je Janša mnenja, da bi lahko Nemčija potencialno delovno silo iskala med Ukrajinci iz vzhoda Ukrajine, ki so množično prebežali v baltske države in so kulturno bližji ter bolj izobraženi od beguncev z Bližnjega Vzhoda.
Sogovornika sta nato segla v začetke osamosvojitve, za katere je Janša prepričan, da smo imeli srečo, da je uspela, saj bi lahko razmerje sil in delovanje nasprotnikov osamosvojitve pretehtalo v drugo smer. Že takrat se je pričela propaganda, tako da ima večina Slovencev o tistem času napačne predstave, po drugi strani pa so nasprotniki osamosvojitve doživeli “nesluteno promocijo”. “Družba nagrajuje tiste, ki so se motili, a Slovenija je izbrala ključen trenutek za osamosvojitev”. Ker so se vzorci iz totalitarizma uzakonili, družba ne more normalno funkcionirati, je še mnenja Janša.
Janša je pod vprašaj postavil pristno svobodo prvih večstrankarskih volitev, saj splošna volilna pravica za vse tri zbore ni obstajala. DEMOS je imel sicer opazovalce na volitvah, a so jih člani volilnih komisij marsikje pred štetjem glasovnic preprosto napotili, kasnejših pritožb o nepravilnosti pa niso upoštevali. Janša je prepričan, da je bila večina glasujočih na plebiscitu za Slovenijo brez Jugoslavije, čeprav so se komunisti prizadevali, da bi bilo tudi vprašanje na plebiscitu precej ohlapno. Poudari še, da bi se morali takratne enotnosti bati, saj smo bili le “dlako pred propadom”. Borčevske organizacije so še junija 1991 pozivale proti osamosvojitvi in svarile ljudi, naj ne nasedajo DEMOS-u. Predvsem pa je vse presenetil odziv Slovencev, ki so proti vojaški agresiji stali kot eden. Šlo je za silno reakcijo jeze in razočaranja in ne strahu, kot so pričakovali v Beogradu in tudi v Avstriji, kjer so pripravljali prostore za slovenske begunce.
Ključen razlog za hiter razpad koalicije DEMOS vidi Janša v osebah, ki so bili tja poslane, da jo razbijejo. Spomnil se je na peticijo za odstavitev državnega tožilca Antona Drobniča, ki mu ga je nekaj dni pred osamosvojitvijo v podpis ponudila Spomenka Hribar, in kar je že nakazovalo politične razpoke. Spomnil je še na to, da je bil del dogovora ob razpustu DEMOS-a tudi razglasitev predčasnih volitev. Namesto njih je nastopila Drnovškova vlada, ki je v manj kot pol leta omogočila eleganten povratek nekdanjega režima. Čeprav še danes veliko ljudi verjame, da smo z bivšim režimom opravili na prvih demokratičnih volitvah, Janša poudari, da je oblast nekaj drugega kot zgolj institucija. Dovolj je, da v našem volilnem sistemu omrežja obvladujejo le stranko, ki je jeziček na tehtnici, in še v vsaki vladi do sedaj je bila takšna stranka, je povedal Janez Janša. Razmere bi se normalizirale in uravnotežile, če bi DEMOS na volitvah dobil ustavno večino.
