Jamstvo ali zasilni izhod?

13
1138

Zame osebno je bilo največje presenečenje tednov po volitvah, da so se voditelji leve sredine vsaj na zunaj tako hitro zgrnili za Marjanom Šarcem, ki se je po volitvah, kakor smo že ugotavljali, sicer znašel v precej šibkem položaju. Ne le, da je zelo zaostal za Janševimi in za daleč višjimi pričakovanji iz mesecev pred volitvami, za ovratnik sta mu dihala tudi Dejan Židan in Miro Cerar.

Dve možnosti

Morda je kandidatura Mateja Tonina za predsednika Državnega zbora prav odraz takšnega, dejanskega stanja. Lahko jo beremo tako, da kamniškemu županu ni uspelo poenotiti členov, ki bi bili ključni za njegovo morebitno koalicijo. Seveda ne smemo pozabiti niti še ene bistvene okoliščine, da niti celotni levosredinski kvintet nima parlamentarne večine. Kakor hitro pa bi jo skušal doseči z Jelinčičevimi nacionalisti ali Meščevo ekipo, bi delovalo njegovo zavračanje sodelovanja z relativno zmagovalko še bolj groteskno, kot deluje že sedaj. Odločitev za Tonina je moč torej razumeti kot nekak zasilni izhod, ki edini prinaša sprejemljivo večino.

A obstaja še drugačna vzporednica. Ta nas pelje v danes razmeroma oddaljeno leto 1996, ko ob vzpostavljanju drugega sklica Državnega zbora prav tako še ni bilo jasno, kakšna bo vladna večina. V Toninovi današnji vlogi se je takrat znašel Janez Podobnik iz drugouvrščene SLS, za katerega je (sicer v drugem poskusu) kot edinega kandidata glasovalo kar 82 poslank in poslancev. Tudi tistega leta je rešitev veljala za začasno, saj so v desnosredinski navezi pravzaprav predvideli, da bi položaj šefa parlamenta pripadel krščanskemu demokratu Lojzetu Peterletu. Kot vemo, se je izteklo tako, da je začasni predsednik postal stalnica. Težko je reči, ali je bila os LDS-SLS, ki se je na koncu vzpostavila, zapečatena že s tem. Toda izvolitev Mateja Tonina bi lahko pomenila tudi nekakšno jamstvo ali vezivo za udeležbo NSI v vladi pod taktirko leve sredine. V vsakem primeru pa je dobro, da bo za šefa NSI glas oddala Janševa druščina, saj bi se sicer po nepotrebnem zamajali nujni mostovi.

 

13 KOMENTARJI

  1. Pravzaprav se mi ta hip ne zdi toliko pomembno, kaj naj bi njegova izvolitev pomenila, ker bo to pokazala šele prihodnost, se mi zdi pa dobro, da je bil Matej Tonin z 80 glasovi poslancev izvoljen za predsednika Državnega zbora.
    Čestitke njemu in stranki N.Si 😊

    • In vendar ne morem mimo občutka, da gre za čisto pravo podkupnino, s katero bi radi “pomirili” vso desnico pravzaprav.

      • Mene bo zelo veselilo videti za tistim “pridigarskim” katedrom v parlamentu in s tistim kladivcem v rokah (ki se uporablja za pomiritev nereda v dvorani) Tonina namesto npr. Brgleza 😃

        Veselimo se, dokler se lahko 😁

      • Ne, AlFe, nimam pojma, za kakšno trgovino gre, oziroma bo šlo, ker bo to pokazala šele prihodnost. Čestitanje je stvar bontona – je pod drugim člankom zapisal g. Miroslav Mozetič 😁

        Naj vas spomnim, da je Tonin začasni predsednik DZ, brez predsednika zbor poslancev ne more začeti z delovanjem, to menda veste.
        Meni je vsekakor bolj všeč, da so na ta položaj izvolili njega in ne koga drugega izmed teh, ki so jih mediji omenjali kot kandidate. To je z moje strani vse 😊
        Šele po sestavi vladne koalicije, bomo videli, ali bo Tonin ostal na tem položaju.

  2. NSi – nova pripravna tarča za slovenske gnile medije. To je vsa resnica. Če bi levičarje res imeli dobre namene za Slovenijo, bi sodelovali z Janšo. Morda se bo izšlo drugače, toda te poteze ne morem videti drugače kot napoved, da bo šla NSi v vlado. Tokrat res iskreno upam, da se motim. Če gre NSi v vlado, se lahko poslovi od politike. V tem mandatu bo pokončana.

  3. “…bo za šefa NSI glas oddala Janševa druščina…”

    Gospod Maver, kakorkoli, takole se pa lahko zapiše le prikritemu pogorelcu.

    Good Luck!

  4. S svojim pritrdilnim glasovanjem za Tonina je t.i. Janševa druščina zelo modro odvzela veter z jader očitne provokacije slovenske levice. Ni pa s tem dejanjem Janševa druščina z ničemer olajšala velike zadrege stranke NSi, ki še vedno ne ve kaj bi:

    Ali bi ali ne bi?
    Kako naj ravnamo, da se bomo še vedno “osvobajali” ne da bi se zamerili svojim volivcem?
    Kako naj se “osvobodimo” in ostanemo na drugem bregu kot SDS, če pa nam je ta stranka s to “nesramno” podporo ni dala nobenega razloga za to, da se še naprej “osvobajamo”?
    Kako lahko sploh sodelujemo s tako zlobno stranko?
    A nam niso dali podpore samo zato, da bi nas porinili v levo koalicijo in nas rezali kot salamo?
    Res so zlobni, ali sploh lahko sodelujemo s tako zlobno stranko?
    Ali ne bi bilo bolje za nas, da nas ne bi podprli?
    Ampak, če gremo v levo koalicijo, ali ne bomo izgubili preveč svojih volivcev?
    Kaj naj naredimo, da bomo še naprej v fazi osvobajanja?
    Kaj za vraga naj naredimo?

    Težka je pot osvobajanja!

  5. Stranka, ki je zmagala na volitvah, je na koncu označena za Janševo druščino. Brez te druščine ne bi bilo vaše evforije.

  6. Avtor članka je za različne poslanske skupine poiskal različna skupinska poimenovanja: Jelinčičevi nacionalisti, Meščeva ekipa, Janševa druščina.

    Poslanci SDS so jo še kar dobro odnesli, lahko bi se zgodilo, da bi jih g. Maver poimenoval banda ali tolpa 🤣

    No, zdaj vemo, daTonin ni več le šef N.Si, ampak je postal šef parlamenta. Torej so vsi poslanci postali Toninov gang 😎

  7. @MitjaIrsic
    Levica lahko vlada na dva načina:

    – kot na pol tržno orientirani komunisti a la 1980s SFRJ (LMŠ+SD+SMC+DESUS+SAB+NSI)
    – kot FARC bolivarji, ki bi revolucionarno spreminjali svet (LMŠ+SD+SMC+DESUS+SAB+Levica)

    Kot bi izbirali ali je bolje umreti v požaru ali zaradi utopitve.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite