J. Tomažič, Finance: Važno je zmagati

Na neznanih krajih, ob znanem času, na neugotovljen način so padale obljube nagrad.

Danes bo finale približno enoletnega maratona oziroma dan, ko si bo nekdo obul čevlje Janeza Kocijančiča, dozdajšnjega predsednika Olimpijskega komiteja (OKS). Kocijančič, gospodarstvenik, politik in stric, ki zdaj nepreklicno odhaja popolnoma v ozadje, je funkcijo šefa OKS zasedal od leta 1991. Za primerjavo, kdo odhaja: Slovenija je imela od osamosvojitve že 12 vlad z osmimi različnimi predsedniki in samo enega predsednika OKS.

Če je baron Pierre de Coubertin, oče modernih olimpijskih iger, zagovarjal sodelovanje in ne zmagovanje, je cilj današnjega finala izključno zmaga. Za dosego zmage pa trojka ne izbira sredstev.

Recept je preprost, dobiti večino od 145 glasov. Če me pred glasovanjem vprašate, kdo bo zmagal, sem v zadregi, jasno je le – če se malo pošalim, malo pa mislim tudi zares -, da so na neznanih krajih, ob znanem času zadnjih devet mesecev in na neugotovljen način padale obljube. Ali so bile sprejete, seveda ne zase, ampak za športno zvezo, ki bo prispevala delegatski glas ali dva, bomo še videli.

Volitve novega predsednika so v finančno trdih časih ena od redkih priložnosti, da si šibke zveze izbojujejo denimo novo infrastrukturo. Bi imeli novo gimnastično dvorano? Ni problema. Si želite teniški center? Ni problema. Potrebujete nekoga, ki bi plačeval vašega trenerja? Bomo uredili. Imate težave z legalnostjo svojih objektov? Bomo našli rešitev. In tako naprej, delegatov je 105. Vsi imajo težave, vsi imajo finančno podhranjene programe. Vsi potrebujejo infrastrukturo, uspeha si želijo zamejski športniki, ki imajo glas, pa taborniki, pa…

O kandidatih je bilo minule mesece povedano veliko, biti predsednik OKS pa v Sloveniji pomeni, da si v samem jedru politično-gospodarske smetane. Predsedniku OKS so odprta vsa vrata v Sloveniji. Kdo pa se ne mara istovetiti z uspehom in v to vlagati denarja iz podjetja v državnem solastništvu?

Več lahko preberete v Financah.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.