J. Tomažič, Finance: Od Cerarjevih floskul za Slovence ne bo kruha

10
230

Če Miro Cerar ne bo sposoben odločanja, se mu lahko zgodi upor baze.

Kolega me je pred dnevi vprašal: »Kaj misliš, kako bi se Miro Cerar na volitvah odrezal, če bi jasno povedal, da bo obdavčil nepremičnine? Bi sploh zmagal?« Na to vprašanje ni mogoče dati kredibilnega odgovora, denimo koliko odstotnih točk bi mu to odneslo, je pa vprašanje na mestu.

V kampanji se ni jasno opredelil skoraj do ničesar razen do spoštovanja pravne države. Predvolilni program Stranke Mira Cerarja (SMC) obdavčitve nepremičnin ne predvideva, zadnji predlog koalicijske pogodbe pa uvedbo tega davka napoveduje in če bo davek vpeljan, se bo Cerar v zgodovino vpisal kot premier, ki ga je uvedel.

Miro Cerar je na volitvah zmagal in sestavil ter vodil bo vlado. O. K., do tod je bilo razmeroma lahko (posebej, ker ga je večina medijev sprejela z naklonjenostjo), zdaj pa bo treba delati. Kot premier bo moral vsak dan sprejemati več deset odločitev. Tudi za politične ratinge neprijetnih oziroma takih, kjer mu bodo pri odločitvi pomagali v Bruslju. Samo vprašanje časa je, kdaj se bo kdo iz njegove širše ali ožje ekipe zapletel v kakšen škandal. Bo svoje ljudi odrezal, ko ne bodo imeli brezmadežnih rok, tudi najožje sodelavce, ali jih bo ščitil? Bomo videli, edino, kar je jasno, je, da dolgo časa ljudje njegovih floskul o visoki politični kulturi, odgovorni in osmišljeni privatizaciji in potrpežljivih posojilih (no, to so umaknili, ker živ bog ni razumel, kaj to pomeni) ne bodo kupovali.

Prodati Telekom in izpolniti sklep državnega zbora. Da ali ne? Treba se bo odločati, od političnih floskul se dolgoročno ne bo dalo živeti, od njih ne bo kruha. Vsaj v normalnem svetu, ne v Sloveniji.

Več lahko preberete v Financah.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


10 KOMENTARJI

  1. Škoda je, da niso pristali na argumente oz. program NSi, saj je jasno, da potrebujemo reforme in konkretne spremembe predvsem na področju gospodarstva.

  2. Velika verjetnost je, da bo vodljiv za strice iz ozadja kot Pahor v času premierskega mandata zaradi česar je postal mandat povsem zavožen.

  3. Ko je Sarkozy-ja ob nastopu mandata zapustila žena, so bili komentarji, da človek, ki ni sposoben peljati svojega zakona, ne more biti sposoben peljati države. Tudi Hollandova afera z ljubico je dokončno potopila upe v njegovo sposobnost. Za Cerarja sem prebral, da sta mu propadla že dva zakona, kar kaže da mora biti precej problematičen človek. Tu ne gre za moraliziranje, gre za sposobnost urejanja svojega življenja v krizah, v trenutkih kriznih odločitev. Biti predsednik vlade je bistveno bolj napoteno, kot urejanje privatnega življenja. Kdor ne zna v malem tudi v velikem ne more. Njegov človeški “material” ne vliva zaupanja.

  4. Vprašanje je tudi koliko ima organizacoijsko vodstvene interdisciplinarne sposobnosti. Se bo kmalu videlo.

  5. Dodatna ministrstva dokazujejo, da ne bo znal poenostaviti in racionalizirati, ampak še bolj zakomplicirati in podražiti.

  6. Slovenija čaka vlado in strateški načrt razvoja!
    Da samo »kapica« res ne bo rešila Slovenije, je lahko že vsakomur jasno. “Država bi morala namreč že leta 2007, to si je sama predpisala, pripraviti državni strateški razvojni načrt. Podjetja in državljani v Sloveniji so že zdaj med najbolj obremenjenimi z zelenimi davki in prispevki, zato se izlušči vprašanje, ali si država sploh lahko dolgoročneje privošči tak javni sektor, kot ga ima. Nujna je tudi ugotovitev, da se mora Slovenija konsenzualno odločiti, kaj bi rada postala. Če je to zelena država, bi ugotovili, da bi se bilo dobro regijsko povezovati in z Avstrijo, Švico in severno Italijo oblikovati tovornjakov prosto območje. Ugotovili bi tudi, da je bolje podpirati nove, prodorne projekte, ne vzdrževati socialnega miru z donacijami podjetjem v stiski, ki na koncu še propadejo. Slovenija čaka navodila za pot na bolje, politika pa se krega s kapo ali brez.” Odlične in realne ugotovitve v kolumni »Kapica ne bo rešila Slovenije«. Žal, a ne prvič! Permanenten problem slovenske politike je načrt razvoja, ali pa le sprenevedanje? Za strateški razvojni načrt države morajo biti namreč najprej ugotovljeni realni razvojni potenciali, menda vedo tudi vlade in ve tudi za to plačana javna stroka. Mar še kdo meni drugače? Bivši rektor UL dr. Jože Mencinger, -bivši prvi gospodarski minister, pedagog in nesojen politik Pozitivne Slovenije-, a zelo pogost oblikovalec javnega mnenja v raznih medijih, pa le meni drugače in se v znanem članku »Neuporabnost Kisika za gospodarstvo« sprašuje in ugotavlja: «Kako sprostiti strateške investicije in okrepiti financiranje globalno konkurenčnih razvojnih projektov? Naj vlada ugotavlja, kateri so globalni konkurenčni razvojni projekti? Mar ni to posel delodajalcev in ne vlade?” Kdo je dolžan oblikovati strateški razvojni načrt države, vlada ali gospodarstvo? Menda se ja ve, da je to vlada, ali celo to še ne? Volilni sistem in povezana neodgovornost za nedoseganje rezultatov je gotovo očiten problem. Brez načrta ni razvoja, učijo profesorji!? Slovenija pa že predolgo dolgo čaka politiko in vlado in njeno javno stroko, da ji pokaže strateški načrt razvoja!
    Celo »razvojna sredstva«, v višini ca. treh milijard evrov, čakajo v EU na strateški načrt razvoja Slovenije. Doklej še?

  7. Berem.
    Finančni minister v Cerarjevi vladi bo Dušan Mramor.
    Logično bi bilo, da Miro Cerar postavi za gospodarskega ministra Bineta Kordeža, ki je še ne tako dolgo nazaj predaval Mramorjevim študentom o uspešnosti privatizacije Merkurja. Študentje in Mramor so bili menda navdušeni nad “praktičnim” izvajanjem in poznavanjem tematike Bineta Kordeža. Torej imamo že finančnega in gospodarskega ministra. Pot v “raj” nam je zagotovljena.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite