J. Tomažič, Finance: Pravljice o megaprojektih

2

Ste siti vladnih, sindikalnih in Jankovićevih pravljic o tem, da je treba gospodarstvo zagnati z velikimi državnimi projekti? Vlada Alenke Bratušek je projekte obljubljala, ko je bila v opoziciji – v več kot enoletni vladavini jih nismo dočakali. Da je treba zagnati naložbe, je včeraj ob kritiki nacionalnega reformnega programa za obdobje 2014-2015 sporočil Semoličev sindikat – in s temi besedami si vrnitev v državno politiko tlakuje ljubljanski župan Zoran Janković.

Debate, ali gospodarstvo zagnati z naložbami ali varčevanjem, so brezpredmetne (zakaj, bom pojasnil v nadaljevanju). Čim prej je treba pozabiti na velike projekte, kot je bil projekt gradnje avtocest.

1. Finančnih virov preprosto ni: beton in železo sta glavni sestavni infrastrukturnih projektov, staneta. Že za obnovo daljnovodov, ki jih je uničil žledolom, bo treba najeti posojila. Kako naj torej sfinanciramo kaj bolj resnega, denimo drugi tir med Divačo in Koprom? Država porabi več, kot pobere z davki, v časih, ko bo dolg dosegel 80 odstotkov BDP, pa ni pričakovati, da bi nam kar tako posojali.

2. Veliki projekti brez vsebine so bedarija. Kako se končajo megalomanski projekti brez finančnega pokritja in vsebine, si lahko ogledate v Stožicah. Nezavarovano gradbišče, kupi rjavečega železja, voda teče po betonskih stebrih, beton je začel propadati. Če gradbišče ne bo konzervirano in zavarovano, bo naslednjo zimo vse šlo k vragu. V Sloveniji ga ni bilo junaka, ki bi dobil investitorja za betonsko luknjo na robu mesta.

3. TEŠ, projekt zaradi projekta. Ko bodo zagnali šesti blok elektrarne v Šoštanju, bo ta elektriko proizvajal z izgubo. Torej smo delali projekt zaradi projekta, najzabavneje pa je, da so v greznico TEŠ prste pomočile vse pomembnejše politične sile v državi.

Več lahko preberete v Financah.


2 KOMENTARJI

  1. Ni bilo potrebno niti leto dni in čas je pokazal, da od Hollanda sposojena filozofija reševanja proračuna “na prihodkovni strani” ne pije vode. V Franciji so to že spoznali, pri nas “laični oblasti” razumevanje resnice še dela težave. Kot večina politikov ne ve, kako podloge oblačil vplivajo na potenje, tako tudi Bratuškova ne ve kaj dosti o gospodarstvu in politiki.
    Po koncu druge svetovne vojne je komunistična oblast, ki ji je primankovalo intelektualcev, ker jih je preveč dala pobiti, uvajala laično sodstvo.
    Danes se srečujemo s Kučanovim uvajanjem laične izvršilne oblasti!
    Oboje pa je bilo in je v funkciji komunističnega konservativizma!

Comments are closed.