J. Šušteršič, Pogledi: Liberalizma ne gre enačiti z egoizmom

40

Intervju Matica Kocijančiča z Janezom Šušteršičem, nekdanjim finančnim ministrom, ekonomistom in univerzitetnim profesorjem.

Kaj je liberalizem?

Zame je liberalizem pogled na svet, ki izhaja iz osnove, da so ljudje svobodni in da sprejemajo svoje lastne odločitve. Svobodni so v tem smislu, da lahko sami po svoji presoji skrbijo zase, za svoje interese, za tisto, kar jim je pomembno v življenju. Pri tem imajo pravico, da drugi ljudje ne posegajo v njihovo svobodo, seveda pa tudi sami ne smejo posegati v svobodo drugih. Iz te osnove je mogoče izpeljati marsikaj. Filozofsko, politično, ekonomsko doktrino. S to definicijo bi se najbrž strinjal marsikdo, je pa res, da obstajajo zelo različni ljudje z zelo različnimi pogledi, ki se vsi imenujejo liberalci. Ne samo pri nas, ampak po vsem svetu. Tukaj je precej pojmovne zmede, a tega ne bi smeli razumeti kot problem. Pravi liberalec bo tako ali tako rekel, da ne sme imeti monopola nad ničemer, tudi ne nad uporabo neke besede. Lahko pa to pojasnimo in prav bi bilo, da se naučimo med različnimi pozicijami ustrezno razločevati.

Ali vseeno lahko govorimo o pristnejših in manj pristnih liberalnih pozicijah?

Nesmotrno se mi zdi govoriti o pristnosti in nepristnosti posameznih doktrin. Treba je preprosto pojasniti, od kje kdo izhaja. Jaz in kolegi, ki podobno razmišljajo, bi rekli, da izhajamo predvsem iz tradicije klasičnega liberalizma. To je izraz, ki označuje zlasti škotske filozofe 18. stoletja. Če potegnemo ta lok še naprej, mi je osebno blizu razvoj liberalne misli, ki ga je naredila t. i. avstrijska šola v ekonomiji: Mises, Hayek, Rothbard. Med njimi so tudi razlike, predvsem v stopnji neposrednosti in radikalnosti. So pa seveda tudi drugi tokovi, ki so se razvili iz liberalnih osnov. V ZDA je navsezadnje leva stranka tista, ki se imenuje liberalna. Američani, ki jim je blizu avstrijska šola – s tem sem se dodobra seznanil, ko sem bil na konferenci Mont Pelerin Society, ki jo je ustanovil Hayek takoj po drugi vojni –, ves čas poudarjajo, da so liberalci »v evropskem smislu«. Evropejci pa govorimo, da smo liberalci »v klasičnem smislu«. Zato se mi zdi pomembno, da se te stvari jasneje opredelijo.

Kateri je ključni vidik liberalizma, ob katerem se najprepoznavnejše pozicije formirajo in vzpostavijo medsebojne razlike?

Ključni vidik – ki se razteza na vsa področja družbe – je vprašanje odnosa do države. Kaj država sme, kaj država mora, česa država ne sme. Kaj ji je dopuščeno in kaj ne. Imamo sicer cel diapazon pogledov, ampak nekdo, ki z državo v osnovi nima nikakršnega problema, je po mojem težko liberalec. To ne pomeni, da smo liberalci edini, ki imamo problem z državo. Marksizem ima velik problem z državo. Vidi jo sicer v vlogi vladajočega razreda, izkoriščevalcev, ampak še vedno predvsem kot orodje nekoga, ki ima ekonomsko moč. V liberalizmu je nekaj, kar je po občutju podobno marksizmu. Tudi mi vidimo državo predvsem kot orodje interesnih skupin; tudi podjetij, ki želijo privilegiran položaj na trgu, kar seveda ni v redu in ni liberalno. Skratka, ne zatiskamo si oči pred zlorabami, ki izhajajo iz premočne države oziroma iz t. i. ugrabitve države.

Pojma »konservativno« in »liberalno« tako v vsakdanjem jeziku kot tudi v žargonu politične teorije pogosto nastopata kot protipomenki. Sami ste kritični do liberalizma s socialnimi konotacijami, v njem vidite pojmovno »mineštro«. Gre za »mineštro« tudi pri – v naših krajih vse močnejših – povezavah med ekonomsko liberalnimi in kulturno konservativnimi tokovi?

Delno gotovo. Treba je vedeti, da konservativne politike niso bile vedno liberalne v ekonomskem smislu. Povezava med konservativnostjo in korporativizmom, državnim upravljanjem podjetij in poudarjanjem nacionalnega interesa v ekonomiji je zgodovinsko zelo močna. Sploh zato, ker pri desnih politikah v ospredje hitro pridejo nacionalne vrednote. Je pa res, da se je konservativizem spremenil. Stranke, ki so vrednostno precej konservativne, danes na področju ekonomije praviloma prej zagovarjajo liberalne rešitve kot pa leve stranke. Če npr. primerjate NSi, ki je vrednostno konservativna stranka, z našimi levimi liberalnimi strankami, je čisto jasno, kdo je ekonomsko liberalnejši. Tu lahko prihaja do nekega sodelovanja med konservativci in liberalci, zlasti v trenutkih, ko se vsem skupaj zazdi, da so ključni ravno gospodarski problemi.

Več lahko preberete v Pogledih.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


40 KOMENTARJI

  1. Zakaj pa gre v nos liberalizmu verjetje pri religiji?

    Če v nekaj ne verjameš, torej v vrednotno življenje, ki je poslanstvo religije, potem ne govorimo več o religiji oziroma veri, ampak o zavajajočem odnosu do nje.

    Prepustiti vse posamezniku, ne pa tudi državi, da skrbi za to, da na eni strani ni hiperbogastva, pri drugih pa revščina, je v nasprotju z religijo in civiliziranimi vrednotami človeštva.

    • Gospod Svita se,
      lahko zadnjo misel malo širše pojasnite? Nekako je ne morem spraviti v krščanstvo, nekako ne najdem v Svetem pismu naročilo, naj država jemlje bogatim in daje revnim? No, pa saj Svetega pisma ne poznam dobro … 😕

  2. Zato je logično, da pride v poštev le vrednotni liberalizem, ki preprečuje skrajne anomalije na različnih področjih življenja.

    Vsaj ta poduk bi se lahko naučili od krize, ki jo je povzročil liberalizem s svojimi davčnimi oazami, neusmiljenim uničevanjem domačega gospodarstva, razvrednotenju vrednot, različnimi zasvojenostmi in nespametnimi skrajnostmi…

    • Popravljam:
      Vsaj ta poduk bi se lahko naučili od krize, ki jo je povzročil pohlep s svojimi davčnimi oazami, neusmiljenim uničevanjem domačega gospodarstva, razvrednotenju vrednot, različnimi zasvojenostmi in nespametnimi skrajnostmi…

      Ampak verjetno ne smem. Mimogrede, ali je socializem imun na pohlep? 😕

  3. S tem pa ne zanikam, da je h krizi še več prispeval totalitarni socializem, ki se še vedno ni poslovil.

    Hočem le poudariti, da je rešitev le vrednotni liberalizem, ki ima čut za vrednote in človeka.

    • Ne razumem pojmov
      vrednotni liberalizem in nevrednotni liberalizem, ki jih ti in “j” uporabljata? A sta to na sestanku v kakšni partijski celici slišala?

      Kaj pa pomeni totalitari in netotalitarni socializem?
      Ravno socializem je v osnovi totalitaren, iz njega izhajata tako komunizem, kot nacional-socializem oz. fašizem.
      Vse izvedbe socializmov so totalitarne. Ali delite nauke ekstremista Mesečnika o demokratičnem socializmu? In to kot kristjan? Zgrožen sem!

  4. Vrednotne zapovedi iz svetega pisma veljajo tako za posameznika kot tudi za državno ali drugo skupnost ljudi.

    Družbeni sistem mora biti takšen, da zagotavlja uresničevanje teh vrednot.

    Vrednotni liberalizem je takšen. Tega se zaveda tudi papež Frančišek.

    Naš družbeni sistem temelji na vrednotnem liberalizmu, ki pa se ga je na zakonski ravni večkrat zaobšlo z zakonsko praznino ali neustrezno zakonsko rešitvijo.

    Negativne posledice takšnih mimohodov so znane: neplačevanje pokojninskih prispevkov zaposlenih, dolgotrajni in gospodarsko neučinkoviti stečaji, pajdaško bančno kreditiranje, zavožena vlaganja v tujino, neizkoriščanje domačih surovinskih in kadrovskih potencialov…

    • Berem: “Naš družbeni sistem temelji na vrednotnem liberalizmu” in se sprašujem, ali živiva v isti državi?

      Berem: “Vrednotne zapovedi iz svetega pisma veljajo tako za posameznika kot tudi za državno ali drugo skupnost ljudi.” Za državo??? Ko sem jaz bral Sveto pismo,sem dobil občutek, da je Jezus nagovarjal posameznika … recimo tako:

      Nekdo je stopil k njemu in rekel: »Učitelj, kaj naj dobrega storim, da prejmem večno življenje?« Dejal mu je: »Kaj me sprašuješ o dobrem? Samo eden je dober. Če pa hočeš priti v življenje, se dŕži zapovedi!« »Katerih?« mu je rekel. Jezus je dejal: »Ne ubijaj! Ne prešuštvuj! Ne kradi! Ne pričaj po krivem! Spoštuj očeta in mater! in Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe!« Mladenič mu je rekel: »Vse to sem izpolnjeval;
      kaj mi še manjka?« Jezus mu je rekel: »Če hočeš biti popoln, pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim in imel boš zaklad v nebesih. Nato pridi in hôdi za menoj!« Ko je mladenič slišal to besedo, je žalosten odšel; imel je namreč veliko premoženje. (Mt 19, 16-22)

  5. Za nevrednoten liberalizem je enostavneje, da uvaža vse tisto, kar Slovenija rabi, ker s tem mastno služi z malo ustvarjalnega vložka.

    Za vrednoten liberalizem pa je značilno, da ustvarja gospodarske čudeže na domačih tleh, z domačimi potencialom, pri čemer pa si tudi pomaga, če je potrebno in koristno, z uspešnimi partnerji iz tujine.

  6. Naš sistem je liberalen, pa čeprav še imamo še nekaj državnih podjetij in bank. Res pa je, da bi lahko bil na gospodarskem področju bolj liberalen, vendar kljub temu vrednoten.

    Liberalen duh je zakoličila naša ustava, zlasti s človekovimi pravicami in svoboščinami.

    Menim, da se liberalizem izven gospodarskega področja obravnava in vpeljuje veliko pazljiveje. Negativne posledice liberalizma na negospodarskem področju so znane.

  7. Napaka je, da se v politiki marsikaj obravnava in odloča preveč površinsko, pri čemer se sregledajo negativne posledice.

  8. Balkanizem nas je naučil, da imamo sleparski, nevrednoten odnos do skupnosti, kar je pogubno za skupnost in posameznika v njej.

  9. Negativne posledice nevrednotnega liberalizma, ki je v tem pogledu enak s komunizmom: enormno število splavov, zakonskih nezvestob in razvez, številne negativne zasvojenosti( mamila, alkohol, stave, igralništvo, razuzdano življenje), pretirani individualizem, zapostavljena kultura in identiteta…

  10. Tipično na tem forumu in v Sloveniji na lažni “desnici” zadnjih 25 let – ko je treba narediti reforme, morajo posamezniki in cela “desna” javnost začeti “spraševati” in “dvomiti” – tako da so v resnici 5. kolo komunistične nomenklature, KI NOČE RESNIČNIH LIBERALNIH REFORM, saj bi le te spravile naše rdeče fevdalce ob nagrabljeno premoženje, številne rente bi v tekmovanju skopnele in kot je Hojs rekel bi PRAVNA DRŽAVA za večino pomenila zapor.

    Zato se v Sloveniji tranzicija niti začela ni. Ker ni nikomur v interesu. Kdor predlaga rešitev in želi kot Mojzes rešiti ljudi, ga dejansko “njegovi” zatolčejo!

    UDBA je že v 70ih in 80ih delala tranzicijo delno po kitajskem zgledu. Ko so vidli, da so pomrli tisti majstri z avtsroogrsko šolo in delovnimi navadami – je ostala samo mlada socialistična raja, razvajena sestankovati, z veliko namšiljenega znanja in nič delovnimi izkušnjami. PArtiji je bilo lahko sestopiti iz DIKTATORSKEGA, AVTOKRATSKEGA komunizma v permisivni socializem, saj je večino naših prebivalcev ekonomsko nesvobodnih in so kot udomačen lisjaček, ki noče nazaj v divjino gozda, ampak pride nazaj na domačijo in topoumno, hlapčevsko bulji v prazno skledo.
    Permisivna družba v Fritzl kleti se samoregulira z negativno selekcijo.

    • Berem: “Permisivna družba v Fritzl kleti se samoregulira z negativno selekcijo.” ter dodajam svoje mnenje, da za vse pa tudi niso kriv komunizem. Negativna selekcija se pojavlja povsod, kjer je totalitarizem. Seveda jo pa odsotnost svobodnega trga zelo poveča.

      V redu, tu smo, kjer smo … nekje na začetkih tranzicije. Kako dalje?

      • Saj zgoraj Šušteršič odlično piše.

        Imamo številne stoletne zglede:

        Švica, Švedska, Danska, Finska, Nova Zelandija, Anglija, Irska, Nizozemska, celo Nemčija.
        Privatna podjetja so v večini. Tekma spodbuja pozitivno selekcijo. Pravna država skrbi, da kriminalce izloči iz tekme, da pozitivna selekcija in delo ter znanje prevladujeta.

        A ne. Večina tega noče. To so težke reforme.
        Kako scrklanega in prezaščitenga lisjačka poslati nazaj v divjino, v pragozd? VSi mi v Fritzl kleti ne znamo preživeti v divjini, zato imamo raje posiljevalca Fritzla, ki nam vsaj pest riža na dan daje.

        • Samo odprodamo državno lastnino in še preje, meni na ljubo ustvarimo pravno državo, pa bo?!

          Ja, kaj še čakamo? Horuk in zavihajmo rokave!

  11. Se strinjam, da je vsak pozitiven premik preprost, če modro pristopimo in znamo tudi prepričati, potolažiti in navdušiti ljudi.

    Sicer pa imamo dovolj negativnih in dobrih izkušenj, da bi lahko bile naše odločitve v smislu dobrega gospodarja, ki obvlada uravnotežen duhovni in materialni razvoj in je zaradi tega na daljši rok v veliki prednosti

  12. Se strinjam, Pavel, da je socializem totalitaren, zato sem ga tudi tako imenoval.

    Razliko med vradnotnim in nevrednotnim liberalizmom že vidimo iz naših preteklih napak. Še bolj pa, če si vzamemo za vzgled vrednotno urejene liberalne in uspešne države v Evropski uniji.

  13. Noben sistem ni vrednoten ali nevrednoten. Kaj naj bi to sploh pomenilo? Nobena zakonodaja nima vrednote vpisane. Samo ti veš kaj je to. To pa pomeni da hočeš absolutno oblast.

  14. Ponovno pojasnjujem, da slovenski pravopis iz leta 1994, na strani 1542. pozna naslednje pojme:

    – vrednota
    – vrednoten, nanašajoč se na vrednoto, vrednotne značilnosti, vrednotna merila
    – vrednotenje ( del, dogodkov, človeka),
    kar pomeni, da je izražanje s pojmom “vrednoten” dopustno.

    Poleg tega pa je prav, da je pojmovna razlika med dejavnostjo, ki ustvarja materialno vrednost, ne glede na upoštevanje duhovnih oziroma moralnih vrednot in tisto, ki te upošteva.

  15. Ti ne komuniciraš z nikomer. Že zgoraj je kar nekaj komentarjev na katere se nisi niti ozrl. Tako tudi na mojega. Tvoji komentarji so monologi absolutista.

  16. Strinjam se s člankom. Hkrati pa me moti, ker liberalci stalno govorijo, kaj liberalizem ni. Stalno nek obrambni položaj. Bolj me zanima, kaj liberalizem ponuja, kako se izogiba neprijetnostim in kako bo vzpostavil svobodno družbo in trg. Pogrešam akcijo, konkretnost, privlačnost. Pogrešam zglede, rešitve. Mogoče pa tukaj liberalcem zmanjka in so potrebni konservativci?

    Zame je ideal pravo ravnotežje med liberalnim in konservativnim.

    In ne, ne maram socialistične države, ki predvsem uduši vsako svobodno privatno pobudo. Tako da tisti pavlov Fritzl, ne vem, komu ga očita.

  17. Nisem še slišal pozicije, da klasični liberalizem ( ali po drugih neoliberalizem) ni nujno povezan z individualizmom. Kar trdi dr. Šušteršič. Zanimivo bi bilo videti, kako on odgovarja na tisti članek, na katerega se je zadnjič nanašal tekst Ošlaka. Namreč trditve iz Guardiana, da je liberalizem ne le individualističen, ampak da preko brezobzirne tržne tekme n vseh področjih iz človeškega karakterja izvleče in na nek način kontinuirano goji vse najslabše. Res bi me zanimal Šušteršičev odgovor.

    Ošlakov me ni zadovoljil; v bistvu je napisal v smislu, da si ni delati utvar glede temačnosti človekovega značaja.

  18. Recimo da tudi razmišljam o tem, kakšni bi bili zaželeni odnosi, ki naj bodo otrokom privzgojeni v šoli. Koliko tekmovalnost med njimi je zaželeno. Moja pozicija je, da je od tekmovalnosti še pomembneje razvijati duh prijateljstva, tovarištva, pripravljenosti na pomoč sošolcu. Da je važno za otroku ne le njegov individualni uspeh v šoli, ampak da mu je pomembno, kako cel razred na koncu leta izdela.

    Mogoče bom spet obtožen socialističnega provokatorstva, ampak tako dejansko mislim in se mi zdi bližje evangeliju kot brezobziren boj od najranejšega otroštva. 😉

    • Če postaviš Boga na prvo mesto, potem tudi socializem dobro izpade. 😉

      To potrjujejo prvi kristjani, ki so živeli “komunizem, ki je kar žarel od Boga”. V tem se razlikujejo od naših (neo)komunistov, ki so in še vedno ogromno energije porabljajo za boj proti Bogu. Malo si osveživa spomin, kako so živeli prvi verniki:

      Življenje prvih vernikov
      Bili so stanovitni v nauku apostolov in v občestvu,
      v lomljenju kruha in v molitvah. Vse pa je v duši navdajal strah, zakaj po apostolih se je dogajalo veliko čudežev in znamenj. Vsi verniki so se družili med seboj in imeli vse skupno: prodajali so premoženje in imetje ter od tega delili vsem, kolikor je kdo potreboval. Dan za dnem so se enodušno in vztrajno zbirali v templju, lomili kruh po domovih ter uživali hrano z veselim in preprostim srcem. Hvalili so Boga in vsi ljudje so jih imeli radi. Gospod pa jim je vsak dan pridruževal te, ki so našli odrešenje. (Apd 2, 42-47)

      Naj poudarim besede “skupno”, “delili vsem, kolikor je kdo potreboval” in še katero, ki kažejo na socializem.

      Za naše zagnane nove evangelizatorje pa poudarjam: “Gospod pa jim je vsak dan pridruževal te, ki so našli odrešenje.” Gospod!

      Vsem naslednikom apostolov, predvsem škofom pa postavljam vprašanje, kje so čudeži in znamenja, o katerih piše v citatu: “zakaj po apostolih se je dogajalo veliko čudežev in znamenj”?

  19. Se strinjam. If.

    Vrednota prijateljstva je višja vrednota od tekmovalnosti.

    Zato mora biti vedno vsaj malenkost pred tekmovalnostjo.

    • Vsekakor je to ena najvišjih vrednot. Smo pa svobodni in eni izberejo prijateljstvo, drugi pa tekmovalnost …

      Velja pa tudi, naj ne vsiljujemo svojih vrednot, samo živimo jih in bomo srečni. Ko pa bodo drugi videli našo srečo, jih bo kar veliko tudi izbralo prijateljstvo.

  20. Se strinjam. Vendar sistem ne sme sistematično le spodbujati individualizem in tekmovalnost, zanemarjati pa vrednote, ki so kvas občutka za skupnost, za skupno dobro.

Comments are closed.