J. Šušteršič, Pogledi: Brevir liberalne ekonomije

57
284

Sloveniji nismo navajeni, da bi priseganje na osebno svobodo – tisto, ki je v imenu razsvetljenstva in klasičnega liberalizma 18. stoletja lomila okove religiozne represije – vodilo k zagovoru svobodnega trga in kapitalizma.

Robert Sirico je zanimiv mož. Katoliški duhovnik in ustanovitelj ter direktor Actonovega inštituta za proučevanje vere in svobode. Sodi med tiste katoliške intelektualce, ki vneto zagovarjajo idejo prostega trga in svobodne družbe, okvirjene seveda z vrednotami oziroma s krepostmi in moralo, ki nam jih posreduje judovsko-krščansko izročilo. Kot nam razloži v prvem poglavju, je imel precej burno mladost. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je deloval kot levičarski aktivist na zahodni obali ZDA in med drugim pomagal v senatorski kampanji Toma Haydna, radikalnega levičarja, nasprotnika vietnamske vojne in med drugim tudi moža Jane Fonda. (Tudi sicer Siricu igralci niso tuji, brata Tonyja ste lahko gledali v Sopranovih.) Zaupa nam tudi, kako je skozi pogovore z nekim bolj konservativnim prijateljem, ki mu je razložil osnove ekonomije, postopno opustil svoja levičarska prepričanja, postal zagovornik prostega trga in se vrnil h Katoliški cerkvi. Zamolči pa nam, da je bil v tem času tudi pripadnik evangelijske Binkoštne cerkve in da je kot mlad duhovnik Metropolitan Community Church, ki je odkrito odprta do homoseksualnih vernikov, ne le tudi sam priznal homoseksualna nagnjenja, temveč je celo poročil nekaj gejevskih parov. O nekaterih stvareh iz nore mladosti se očitno na stara leta ne spodobi govoriti.

Mladi Sirico je imel srečo, da je naletel na človeka, ki mu je ekonomijo razlagal predvsem skozi dela avtorjev t. i. avstrijske šole, zlasti Misesa, Hayeka in Schumpetra. V nasprotju s prevladujočo neoklasiko ti trga ne proučujejo kot množice statičnih ravnovesij in ustaljenih razvojnih tirnic. Čeprav verjamejo v samouravnalno sposobnost trga, ga vidijo kot dinamičen mehanizem, ki je nenehno v gibanju in razvoju. Trg je za avstrijsko šolo predvsem mehanizem za uporabo razpršenega znanja in informacij, katalizator odkrivanja vedno novih načinov zadovoljevanja človeških potreb ter gonilo razvoja skozi proces »ustvarjalnega uničevanja«. Poleg tega je trg v njihovi analizi neizogibno vpet v okvir političnih in pravnih institucij ter oprt na podstat človeške psihologije in morale.

Prav vprašanje morale je kritična točka liberalnega prepričanja, da lahko iz spontane interakcije svobodnih posameznikov zraste družba, v kateri gre ljudem bolje kot v zavestno od zgoraj usmerjanem in načrtovanem svetu. Če bi bili namreč ljudje po naravi slabi, bi bilo življenje v neregulirani družbi krvava vojna vseh proti vsem, zato so trdna moralna prepričanja in prostovoljno spoštovanje osnovnih etičnih pravil temelj vsakega resnega liberalizma. Toda od kje ljudem morala in kako lahko verjamemo, da jo bo večina spoštovala pri večini svojih odločitev? Med ekonomisti, ki jih to vprašanje zanima, v glavnem krožijo trije odgovori: sklicevanje na filozofsko izročilo naravnega prava, uporaba modelov iz teorije iger, ki delni prenos oblasti na državo lahko prikažejo kot optimalno odločitev racionalnih posameznikov, ter poudarjanje spleta t. i. neformalnih institucij, ki se s socializacijo in kulturnim izročilom prenašajo iz roda v rod. No, če ste katoliški duhovnik, tako kot je oče Sirico, potem z vprašanjem, kje najti korenine osebne morale, ki omogoča svobodno družbo, in kje najti institucijo, ki bo to moralo širila in nadzirala, nimate težav: odgovor sta judovsko-krščansko izročilo in družbeni nauk Katoliške cerkve.

Del Siricovega nasprotovanja državnim posegom v delovanje trga je prav v tem, da ti spodkopavajo tradicionalno vlogo cerkve. Katoliška cerkev je bila po njegovem prepričanju prva, ki je v zahodnem svetu ustanavljala bolnišnice in dobrodelne organizacije ter ubogim dajala tisto, česar jim sodobni birokrati ne morejo: usmiljenje in toplo človeško razumevanje. Drugi, pomembnejši del tiči v tistem, čemur Sirico pravi človeška antropologija. Ljudi vidi kot prizadevne, ustvarjalne in moralne osebe, ki želijo same poskrbeti zase – toda če jim država z birokratiziranim socialnim sistemom in omejevanjem podjetniške pobude to onemogoči, postanejo malodušni, pasivni in vse bolj odvisni od države in drugih ljudi. Zato morajo dobrohotneži, ki želijo pomagati revnim po svetu in doma, predvsem ustvariti okolje, kjer bodo ti lahko razvili svoje sposobnosti in si z njimi zagotovili preživetje. Prav v tem, da svobodna družba in tržno gospodarstvo bolj kot druge ureditve ljudem omogočata slediti pozitivnim vzgibom in razviti svoje potenciale, tiči temeljni moralni argument za zagovor prostega trga.

Več: Pogledi


57 KOMENTARJI

  1. Ko bi se čim več odgovornih za slovenski razvoj navzelo te življenjske logike, ne pa tiste, ki je blizu lenuhom.

      • Karitas je organizacija civilne družbe, kakršne imajo tudi številne kapitalistične države, da s PROSTOVOLJNO dobrodelnostjo, solidarnostjo ljudje pomagajo revežem.

        Socialna država pa je prisilna in lažna solidarnost.

        Socialistična država pa je ugrabitev socialne države s strani levih ekstremistov, birokratov in mafije – ker so tako blazno FEVDALNO ( grabežljivo, neustvarjalno) POHLEPNI. Socializem je sinonim za pravice PRIVILEGIRANEGA razreda.

      • 1. Neko obliko socialne države poznajo vse civilizirane države in ni izum komunizma.
        2. Prostovoljna dobrodelnost je potrebna in hvalevredna, a ima drobno napako – potrebuje reveže. Povsod, kjer je na ceni dajanje miloščine, poznajo tudi posebno kategorijo ljudi – reveže, berače. In se ne vprašujejo od kod so se vzeli, ali so si sami krivi, ali so krive okoliščine, v katerih so se znašli. Miloščino bi moral dajat socialno čuteč človek s slabim občutkom, saj s tem, ko podeli miloščino, da sočloveku tudi potrdilo, da je revež.
        3. Vedno me začudi, ko o revežih in miloščini govorijo ljudje, ki se predstavljajo kot kristjani, da ne opazijo, da Jezus nikoli ni dal miloščine. Jezus je učil tudi z vzgledom, kako se je obnašal do grešnikov, gobavcev in drugih izobčencev tedanje družbe, a revežev ni med njimi. Lahko pa v njegovem nauku najdemo temelje za socialno državo.
        4. Socialna država ni podeljevanje miloščine s strani države, ampak gre za modro in pravično državo, ki deluje za dobrobit vseh in ne samo nekaterih. Je družbeni korektiv, ki pomaga prikrajšanim in striže peruti pohlepnim in pokvarjenim. Socialna država, za razliko od istituta miloščine, ne ponižuje ljudi v kategorijo revežev, ampak upošteva njihovo človeško dostojanstvo. Državna pomoč namreč ni izraz osebnega usmiljenja, ampak je prosilec do nje po zakonu upravičen. Bistveno je, da se od njega ne pričakuje, da bo komurkoli hvaležen. Občutek hvaležnosti je vedno podrejanje, še zlasti pri miloščini.

        • Potrudi se in preberi tudi zadnji odstavek članka. Če ne boš razumel, poizkusi malo odgrniti ideološko zaveso in potem preberi še enkrat. Če še ne boš razumel, potem si idealen kandidat za ministra v demokratičnem socializmu.

        • Tone, kaj pa pišeš neumnosti. Reveži so realnost in tvoje blodnje o potrebnosti revežev so le blodnje.

          Jezus ni učil socialne države – nasilje nad navadnimi ljudmi, da plačujejo druge.

          To, kar si pa napisal, je pa flancanje, kajti socialna država ima nalogo točno to – dajati revežem, pa, čerprav okrog tega naflancaš kup leporečja.

        • Albert, v tistem zadnjem odstavku ni kaj razumeti, predstavljeno je le eno mnenje s katerim se lahko strinjaš ali ne. O teh problemih so tudi drugačna mnenja, drugih, enako relevantnih strokovnjakov.
          Človek, ki je prepričan, da obstaja samo ena, njegova resnica, je za ideološko zaveso. Odgrni jo, čaka te zanimiv in pisan svet.

  2. O ekonomiji se bomo učili od svetnikov kot so Tomaž Akvinski, Avguštin in podobni. Ti namreč v večni molitvi pojejo Bogu slavo v nebesih. Vse ostalo je ničevost.

    • Tole je pa čisto mimo. Prej bi rekel lenoba.

      Delaj, kot da boš večno živel, in moli, kot da boš jutri umrl.

  3. želijo same poskrbeti zase – toda če jim država z birokratiziranim socialnim sistemom in omejevanjem podjetniške pobude to onemogoči
    =======
    Država težko da koga onemogoča s socialnim sistemom. Ta sociala vendarle ni tako razkošje.
    Pri nas je država onemogočala vse, kar ni bila slepa ponižnost. Običajna podjetnost, ki ni bila v skladu s komunizmom, je bila onemogočena. In ljudje so zapadli malodušju in odvisnosti, češ, pa vi povejte kako, ko ste tako pametni. In danes imamo to splošno dediščino revolucije.

    • Preveč poenostavljate, Zdravko. Dva milijona slepo ponižnih pač ni bilo. Človek je prilagodljivo bitje in ljudje so se pač prilagodili danim okoliščinam. Podobno je bilo med okupacijo, ko se je večina čez noč prilagodila novim razmeram, in je krivično, če jim za to pripisujemo sodelovanje z okupatorjem.
      Eno so splošna načela komunizma, drugo pa je stvarnost. Socialistična država ni dopuščala privatne lastnine proizvodnih sredstev. Zato privatniki niso mogli biti delodajalci, razen v omejenem obsegu obrtniki. Večina ljudi sploh ni podjetnih, ampak samo prodajajo svojo delovno silo, usposobljenost in znanje. Tako je bilo pod komunizmom, tako je sedaj pri nas in povsod po svetu. Zato je krivično obtoževati tega, ki izgubi službo, da bi rad živel na račun države. Ali bi moral takoj osnovati svojo firmo, ki bi nemudoma prinašala dobiček? Seveda obstajajo posamezniki, ki zaradi lenobe izkoriščajo socialno državo, a so le posamezniki. Večina želi živeti od svojega dela, zaradi osebnega dostojanstva. Pozanimajte se pri Karitasu ali Rdečem križu, kdaj se nabere več prosilcev, ko pade mrak, ali ko je še dan.

      • Nehaj zajebavat. Najprej napišeš da pretiravam, potem pa mi pritrdiš, le z drugimi besedami. Ja, dva milijona slepo ponižnih imamo.
        O sodelovanju z okupatorjem vas imam dovolj: bili so amnestirani! In nehaj težit s tem in po krivem obtoževat ljudi. Večina, ki je bila v službi okupatorja pa sploh ne more biti niti obtožena sodelovanja. Kaj pa naj bi delali?! Tudi med vojno je treba jest! In delat!

  4. Ne, Karitas je potreben.

    Ni pa potrebna sistemska vgrajenost, ki spodbuja brezdelje in čakanje, da bo nekaj samo padlo z neba ali z državne malhe.

    Namesto tega rabimo kot trava vodo, sistemske spodbude za delovno in ustvarjalno angažiranost ter delovno trmo oziroma vztrajnost.

    • Gospod Svitase,
      želim vam, da ne padate na premišljene fore komentatorja Toneta. Provokativno je bleknil šest kratkih besed, vi pa ste mu odgovorili s kakimi štiridesetimi. Zguba časa! Vašega! Ta čas raje namenite molitvi in jo posvetite pridnim ljudem, ki so zaradi tovariškega kapitalizma nastalega predvsem iz osnove bivših komunistov, postali reveži.

      Midva pa zaključiva z mislijo iz Svetega pisma:
      Kajti ko smo bili pri vas, smo vam dali tole navodilo: kdor noče delati, naj tudi ne jé. (2 Tes 3, 10)
      Tako nama bo jasno, zakaj nekateri nočejo niti slišati za Družbeni nauk Cerkve. Celo ubijajo, samo da ga ne slišijo!

  5. Brez delovne, ustvarjalne in gospodarske zagrizene vztrajnosti, ne bomo konkurenčni drugim v svetu.

    Ta izziv moramo sprejeti z navdušenjem in vztrajnostjo, ki je značilna za najboljše!

  6. Naj odkrito povem, da je o takšni gospodarski zagrizenosti govoril slovenski poslovnež iz avstrijske Koroške, ki je bil intervjuvan na Radiu Slovenija včeraj.
    Posebej je poudaril, da te zagrizenosti manjka Slovencem.

    Gre za pozitivno trmo, ki je potrebna za dosego pozitivnih ciljev, ki zagotavljajo duhovno in materialno rast posameznika in slovenske skupnosti..

    Pri nas pa se sistemsko spodbuja negativna trma, ki je potrebna za dosego negativnih ciljev, ki duhovno in materialno siromašijo posameznika in slovensko skupnost.

  7. To negativno naravnanost smo podedovali iz bivše države, kjer je vsak imel delo, če je bil lojalen do totalitarne politike, pa četudi ni bila kaj delati in čeprav smo bili nekonkurenčni, kar se je videlo tudi po tem, da ni bilo osnovnih življenjskih potrebščin in minimalen življenjski standard v primerjavi s sosednjimi nekomunističnimi državami, kjer so se uživali v življenjskem izobilju.

      • Tako je. Sak klošar je imel službo, vsak lenuh je imel plačo.
        Največji lenuhi pa so bili privilegirani in so imeli še dodatne privilegije, ne samo 10x višje plače od tistih, ki so kaj delali.

      • Pavel, kaj pa če bi se potrudil in koga, ki je v tistih časih živel in delal in mu zaupaš, (pa ni ta, ki ti je napolnil glavo s temi puhlicami), da bi ti povedal, koliko je delal, koliko je zaslužil (kako je s plačo živel in koliko so zaslužili njegovi šefi in kako so živeli.

        • Gospod Tone,
          v SFRJ ni bila samo plača … bili so še privilegiji, ki jih je prinašal hierarhični položaj. Ni čudo, da so kot prvo po oni vojni podrli Dom odposlancev in tam zgradili čisto nekaj drugega.
          😉

        • Hierarhični položaj vedno prinaša tudi določene privilegije. Navedite kakšen položaj in privilegij, ki je tedaj bil, sedaj ga pa ni.

          • Točno, dober primer, zato pa se temu reče enoumje in totalitarizem. Vendar je zgornja diskusija o nečem drugem, tako da še vedno čakamo kakšen primer privilegijev.

            Ob tej priliki pa bi vendarle omenil, ne da bi opravičeval komuniste, da je bilo enako v frankovi Španiji in fašistični Italiji. Tistim, ki so imeli fašistične in falangistične izkaznice, ni smelo ugovarjati. Tam kristjanov, takšnih kot se zbirajo tukaj, to ni motilo, ampak so podpirali in sodelovali.

          • Seveda opravičuješ komuniste: komunisti prestavljajo degradacijo vsega. Karkoli so delali, so delali tudi drugi. Vse se da izničit. Franco se je tolkel proti komunistom, imel je kraljeva pooblastila, tako da je on zate car povojne Evrope, ne pa nek fašist in kaj vem kako bi ga vi komunajzerji radi spljuvali. Španijo je rešil pred komunistično kugo!

          • Ne da bi kritiziral komuniste moram omeniti, da so bile zanje rezervirane “moralno politične kvalitete”, ki so pomenile dostop do vodilnih delovnih mest, delovnih mest v izobraževanju, policiji,vojski …
            Za Tovariše so nacionalizirali vile, zanje so bila rezervirana “družbena stanovanja”, ukradene umetnine so še vedno pri njih oz. potomcih “na reverz”. Tovariši so imeli zase počitniške domove, lovske dvorce,…
            Njihovi zločini se še vedno ne kaznujejo, pokopani niso v Hudih jamah,..
            Saj si razgledan in lahko seznam sam dopolnjuješ.

          • Zdravko, to pojdi razlagat Špancem. Te bodo s kamenjem nagnali. Oni so tudi v tranziciji, če ne veš.

            Albert, nekateri privilegiji, ki jih navajaš, so bili dostopni tudi snažilkam (družbena stanovanja, počitniški domovi), drugi so dokaj običajni med vladajočo kasto, po strankarski linji pa se lahko zaposliš tudi danes in povsod po svetu. Privilegij Hude jame, pa nekako ne sodi v ta kontekst.

            Še enkrat, ne zagovarjam komunizma, samo opozarjam na stereotipen in s tem netočen pogled nanj.

          • Ampak vztrajaš v svoji lažnivosti do konca!
            Španci postavljajo spomenike Francu! Ja, v tranziciji, ja, komunistične kuge se ne otreseš kar tako. Državljanska vojna, ki so jo zanetili ima posledice. Tudi oni rabijo spravo. Kuga komunizma se mora še pozdraviti.

          • Ne takoj z lažmi. Mogoče se samo motim.
            Tisti spomenik Franku bi pa res rad videl. Ali lahko ugotoviš, v katerem kraju je?

          • Po zakonu o zgodovinskem spominu(2007) morajo biti vsi spomeniki, ki poveličujejo diktatorski režim odstranjeni.

          • Tone, ti si očitno nekdanji udbaš. Ne komentiram več tovjih provokacij.

            Dolina padlih v Španiji (Padli za Boga in za Španijo). Na primer.
            Franco je imel pooblastila za diktaturo, za razliko od drugih. In nobena diktatura, ki je bila ustanovljena zaradi komunistov ni prepovedana. In nikoli ne bo. Proti komunistom je uvedba diktature upravičena!

          • Zdravko, čisto upravičeno bi ti jaz lahko vrnil: ti si očitno nekdanji fašist, pa ne bom, je preotročje.
            Jaz si predstavljam pogovor kot izmenjavo mnenj in podatkov, ne za vsako ceno vztrajati na svojem prav. Če bi gledal tako v mojih komentarjih ne bi videl provokacij. Strpnega človeka sploh ni mogoče provocirati.
            “Pooblastilo za diktaturo” in “upravičena diktatura” pa sta tvoja kolosalna izuma. Človeštvo do sedaj kaj takega še ni slišalo.

          • Zdravko, slabo poznate špansko zgodovino. Valle de los Caidos so pričeli graditi takoj po uvedbi diktature in jo končali konec petdesetih. Šlo je za Francov monumentalen projekt, kjer je tudi pokopan skupaj s padlimi na nacionalistični strani.

            Francove kipe pa rušijo, ker za razliko od Doline padlih nimajo nobenega pietetnega pomena. Zadnjega madridskega recimo leta 2005: http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/4357373.stm

            Ampak hej, fašistoidi kot sta ti in Alojz ste bolj slabi v dejstvih.

          • Oh, hvala. Da bi mene imela za fašista nimata nobene osnove. Tako da streljata v prazno. Vajina zavzetost za komunizem pa pove precej več. Čeprav se zdi da je pancer samo mlad in zastrupljen.

          • Jaz te nisem imel za fašista, rekel sem samo, da bi te lahko imel glede na tvoje izjave in če bi se posluževal tvojih manir. Ti pa mene ves čas imenuješ komunist in zagovornik komunizma, čeprav iz mojih besed tega ne moreš zaključiti. Zavzemanje za doslednost mišljenja in elementarno poštenje, še ni komunizem. Vsak levo misleči človek tudi ni komunist.

          • Tone, čeprav se nas ti trudiš prepričati, da nisi komunajzer in ne zagovarjaš komunizma, tvoje pisanje razkriva le to.

            Vedno le braniš komunizem in ga zagovarjaš.

  8. »V SFRJ je imel vsak službo, ne dela.« To je čisto navadna ideološka floskula.

    1. Večina ljudi je v vseh časih in družbenih sistemih hodila v službo. Delali pa so zato, ker so morali, če so hoteli preživeti. Večina je vedno delala zelo trdo za zelo pičel zaslužek, komaj za golo preživetje. Če ne bi bilo treba pa ne bi. Pojme delavnosti in pridnosti pa tudi lenobe so si izmislili oblastniki in gospodarji, ne pa hlapci in delavci.
    2. Pod komunizmom je bilo prepovedano privatno podjetništvo, ne pa tudi ustvarjalnost. Tako, posplošeno pljuvanje po bivšem sistemu, kot se ga gredo komentatorji na teh straneh, je žalitev ljudi, ki so takrat živeli in delali, komunizmu pa prav nič ne škodi. V Sovjetski zvezi so na primer ustvarili tako popolno vesoljsko tehnologijo, da še danes deluje in jo sedaj uporabljajo tudi Američani. Ali bi to lahko ustvarili ljudje, ki so hodili v službo? Ali bi ljudje, ki hodijo v službo lahko ustvarili Tomosov moped, ki je danes eksponat tehničnih ali dizajnerskih muzejev po svetu? Ali bi lahko ustvarili Elanove smuči, Litostrojeve turbine, Murino modo, Iskrino elektroniko, slikanice za otroke Mladinske knjige, ki jih tuje založbe še danes prevajajo in ponatiskujejo. Našteval bi lahko v nedogled. Zanikati vse to in pljuvati po tem, pomeni pljuvati po ustvarjalnosti slovenskega naroda.
    3. Privatno podjetništvo je bilo prepovedano, razen v omejenem obsegu obrt. To so ustvarjalni slovenski obrtniki dodobra izkoristili. Mnogi tudi obogateli. Razvili so sodobno gostinstvo, uvajali sodobne tehnologije, izdelovali dele za svetovno avtomobilsko industrijo. To, kar počnejo danes in se razvija v družinsko in malo podjetništvo, se je začelo davno, v 60-ih in 70-ih letih.
    4. S tem pisanjem ne hvalim socializma ali ščitim komunizem, pač pa se zavzemam za dostojanstvo človeka.

    • Zakaj že smo kljub temu:
      -dostojanstveno na črnem trgu kupovali devize?
      -dostojansveno se vozili samo vsak drugi dan po sistemu par,nepar ?
      -dostojanstveno hodili po kavbojke v Trst?
      -dostojanstveno švercali kavo?
      -dostojanstveno plačevali depozit za prestop meje?
      -dostojanstveno stali v vrstah za pralni prašek?
      -dostojanstveno se vozili v avtih Zastava?
      -dostojanstveno bankrotirali?

    • Tone, tvoje flance so brezvezne.

      Če zatiraš podjetništvo, zatiraš tudi ustvarjalnost. In zate je kritika komunizma kar žalitev ljudi – verjamem ti, da si užaljen.

      Komunizmu itak nič ne škodi. Itak, ga morajo uvajati z nasiljem.

      Z obrtništvom v Jugoslaviji nihče ni obogatel. Obrtništvo je bilo zelo omejeno, pa še diskriminatorne davke so morali plačevati.

      S tvojim pisanjem hvališ komunizem in socializem in ga ščitiš. Pa še lažeš, kajti ti se ne zavzemaš za dostojanstvo človeka.

  9. Dostojanstvo človeka je tudi, da ima primerno vzgojo, izobraževanje, samoiniciativnost, svobodo mišljenja in ustvarjalnosti.

    Vse to pa je bilo v bivši državi omejeno.

    Najlepše se to vidi na zunanjem videzu.

    V bivši državi je bilo povsod neurejeno, polno smeti, umazanije, neurejena okolica zgradb, temačne neoptimistične fasade, neurejen odvoz smeti, nepokošeni parki…, ker ni bilo sistemske motivacije in organizacije

    • Hvala za Potemkinove vasi. Vse to je bilo dokaj urejeno tudi v bivši državi, danes pa je to vse skoraj popolno. Pobeljeni grobovi.

    • Zdravko, če imate kaj samospoštovanja, boste navedli, katera stvar, ki sem jo omenil je Potemkinova vas – kulisa brez stvarne vsebine, namenjena prevari.

      • Naj pričnem? Rudnik urana Žirovski vrh … ruda presiromašna za predelavo … torej sploh ni bila ruda na nek način

      • Na žirovskem vrhu so pridobili 452 t uranovega koncentrata, raziskane neizkoriščene zaloge urana v Žirovskem vrhu so ocenjene na 16.000 t uranovega oksida U3O8.
        V določenem trenutku se je pač izkazal za nerentabilnega, enako je bilo v Idriji, kjer so kopali rudo 1000 let. To je v rudarstvu pogost pojav.
        Očitno imaš težave s Potemkinovimi vasmi pod komunizmom (taprava Potemkinova vas je bila zgrajena pod carizmom). Jaz bi jih hitro lahko nekaj naštel, pa ti ne bom pomagal. Si ne zaslužiš.

        • Ni potrebno nič natevati. Celotna Jugoslavija je bila Potemkinova vas, saj smo kljub nizkemu standardu živeli znatno nad realnimi možnostmi.

  10. ” Ljudi vidi kot prizadevne, ustvarjalne in moralne osebe, ki želijo same poskrbeti zase – toda če jim država z birokratiziranim socialnim sistemom in omejevanjem podjetniške pobude to onemogoči, postanejo malodušni, pasivni in vse bolj odvisni od države in drugih ljudi. Zato morajo dobrohotneži, ki želijo pomagati revnim po svetu in doma, predvsem ustvariti okolje, kjer bodo ti lahko razvili svoje sposobnosti in si z njimi zagotovili preživetje. Prav v tem, da svobodna družba in tržno gospodarstvo bolj kot druge ureditve ljudem omogočata slediti pozitivnim vzgibom in razviti svoje potenciale, tiči temeljni moralni argument za zagovor prostega trga.”

  11. Bravo Albert!

    Ne le po kavo, ampak tudi po južno sadje, tekstil, tehnično blago, špecerijo, kuhinjske stroje in še in še…

    Ne vem kaj bo rekel Zdravko. Mogoče bo zopet nervozen zakaj to resnico pišemo. Zakaj pa bi morali molčati?

    Ne vem zakaj ga ta resnica in še mnoge druge iz bivše države motijo.

    Strinja in celo pogreva kritizerstvo, ki zadeva odnose med Slovenci.

    Čim pa kdo dregne v odnos do Beograda, pa ga vrže iz tira. To je povsem nerazumljivo. Nelogično in neživljenjsko je, da bi moral biti ta odnos nedotakljiv in brez sleherne kritike?! Ko pa vemo kaj se je dogajalo po oktroirani ustavi v stari Jugoslaviji in v novi Jugoslaviji zlasti še s Srebrenico. Zakaj bi morali vse to spregledati?

    Če bi tako razmišljali in ravnali, ne bi nikoli imeli samostojne Slovenije!

    Se strinjaš Zdravko?

    • Ne prepoznam se v tej nervozi o kateri govoriš.
      Prav nič me ne moti resnica. V stari Jugoslaviji smo kot 10% prebivalcev imeli svoj “S” v nazivu države. O hegemonizmu Beograda boš pač moral seči vse do kralja Petra. Za poraženo državo nam je šlo kar dobro. Kaj je bilo narobe z uvedbo diktature, če so se pa komunisti že razlezli po državi?

      Po začetku OF, pa je bilo vse požegnano s strani naših veljakov, ki so v vsem izdatno sodelovali. Ja, Srbi so imeli prevlado v JLA, in to je tudi vse. Slovenija je imela v Jugi prevladujoč položaj, ideološko, ekonomsko. Indoktrinacije je bila kvečjemu iz Slovenije navzven. Ta seznam srbskih poveljnikov je strategija komunistov, kako manipulirati s sovraštvom. Točno to, čemur si ti nasedel.

    • Medtem ko ti pljuvaš po narodih balkana, glej da ne bomo nižje padli od njih, da nas ne bo še kateri prehitel.
      In medtem ko misliš da smo zahodni narod, se nam zahod vse bolj oddaljuje.
      Nekoč smo bili kralji Juge, carji vzhoda! Danes smo zadnja rupa zahoda, črna luknja korupcije v Evropi. Vse to smo podedovali od Kardelja, in Kučana, ne od Srbov, niti od Albancev ne.

  12. Moj ljubi Zdravko!

    Spoštujem in cenim balkanske narode, zlasti še, ker imajo neverjetno samozavest, ki se kaže na vsakem koraku in ob vsaki njihovi misli ter besedi. Oni so vedno najboljši in najbolj zaljubljeni v svoj dom.

    Slovenci pa smo bili vedno le tisti, ki smo temu ploskali, sebe pa podcenjevali in kritizirali. To se je kazalo tudi s tem, ker smo vedno govorili v njihovem jeziku, oni pa se nikoli niso potrudili v obratno smer. Tudi v šolah smo se učili le srbohrvaščine, oni pa ne slovenščine, makedonščine.

    Vse ima pravo mero, tudi naša zdrava samozavest, ki jo še nimamo in ki drugim narodom ni v škodo.

    Lepo te pozdravljam!

Comments are closed.