J. Šušteršič, Finance: Dan, ko je Bruselj razveljavil koalicijsko pogodbo

Kratki roki in ostra zahteva po polletnem poročanju razkrivajo veliko nezaupanje evropskih institucij do slovenske oblasti.

Slovenija je bila v sredo dokončno postavljena pod strog nadzor evropskih institucij. V uradnih priporočilih evropskega sveta so vladi in državnemu zboru postavljeni številni izjemno kratki roki. Že junija je treba skleniti pogodbo s tujo svetovalno družbo, ki bo celovito ocenila položaj v bančnem sistemu. Septembra je treba sprejeti razvrstitev vseh državnih naložb na ključne in neključne ter natančen časovni načrt prodaje državnih deležev v bankah ter tudi zakonodajo za zunajsodno prestrukturiranje podjetij.

Do 1. oktobra morajo biti sprejeti ukrepi za dodatno zmanjšanje proračunskega primanjkljaja, do konca leta izboljšan okvir za regulacijo bank.

Kratki roki in ostra zahteva po polletnem poročanju razkrivajo veliko nezaupanje evropskih institucij do slovenske oblasti. Hvaliti se, kot to počne vlada, da smo dobili dve dodatni leti za odpravo presežnega primanjkljaja, je ob tem navaden cinizem. Res je evropski svet pohvalil v zadnjem hipu sprejete ukrepe, toda hkrati se uradno poročilo večkrat sklicuje na pismo, ki so ga slovenske oblasti 23. maja poslale v Bruselj in o katerem doma ne vemo kaj dosti. Sprejemanje ukrepov pod časovnim pritiskom in pošiljanje posebnih pisem kažeta, da smo že zdaj pod izjemno strogim, čeprav še neformalnim nadzorom zloglasne trojke.

Najhujši politični udarec, ki ga je vlada dobila v sredo in ga je večina prezrla – bojim se, da tudi vlada sama -, pa je, da so nekatere ključne bruseljske zahteve v očitnem nasprotju z ekonomsko politiko, ki jo je vlada začrtala v koalicijski pogodbi.

Več: Finance