V teh jesenskih dneh smo iz Združenja evropskih krščanskih strank dobili opozorilo ali bolje vprašanje, ali hočemo v Sloveniji uveljaviti evropske demokratične standarde in si s tem zagotoviti skupno pot naprej, ali pa bomo ostali v miselnem območju starega nedemokratičnega režima. Celotna Evropa je znova in dokončno ugotovila, da Slovenija, zlasti odkar jo spet vodijo stare miselne strukture, ne more in ne more zaživeti demokratično in evropsko. Opozorilo je bilo nujno in hkrati dobronamerno.
Te moje misli, ki so zgolj osebne in porojene iz pogleda na sedanje družbene ter politične razmere po Evropi in so podprte z življenjskimi izkušnjami od druge vojne naprej, mi dopovedujejo, da se današnji Slovenci igramo s svojo usodo. Tik pred drugo svetovno vojno smo, v smislu splošne civilizacije, že bili enakopravni z drugimi, zlasti s sosednjimi narodi. Vojna nas je preko vseh mer razbijala, a po njej se nismo vključili v demokratični in gospodarski razvoj Severne in Zahodne Evrope. V stari, Titovi Jugoslaviji se je razbijanje naroda v še hujši obliki nadaljevalo. In potem, po osamosvojitvi, smo spet ostajali na obrobju. Vse ustvarjalno zgodovinsko obdobje, od začetkov krščanstva, smo ostajali in se razvijali skupaj z drugimi, sedaj pa smo na poti navzdol. Ali bomo vse to še naprej sprejemali in dopuščali? Sami sebe moramo vprašati, ali bomo še naprej volili stranke in ljudi, ki niso v stanju, da bi nas predstavljali in vodili. To je osnovno vprašanje. Spremembo na bolje, na pristno in ustvarjalno ozračje je mogoče doseči samo z demokratičnimi sredstvi, to je z volitvami, z izbiro pravih ljudi za odgovorna mesta – ljudi, ki bodo na svojih mestih delovali strokovno neoporečno ter s čutom za odgovornost in pristno slovenstvo. Da bi dosegli takšno stanje, se je rodila civilna iniciativa Prebudimo Slovenijo. Trdno upamo, da nas bodo širši sloji, zlasti tisti, ki na volitve sploh ne hodijo, slišali in upoštevali.
Več: Družina
