J.Strgar, Družina: Bomo ostali v Evropi?

7

V teh jesenskih dneh smo iz Združenja evropskih krščanskih strank dobili opozorilo ali bolje vprašanje, ali hočemo v Sloveniji uveljaviti evropske demokratične standarde in si s tem zagotoviti skupno pot naprej, ali pa bomo ostali v miselnem območju starega nedemokratičnega režima. Celotna Evropa je znova in dokončno ugotovila, da Slovenija, zlasti odkar jo spet vodijo stare miselne strukture, ne more in ne more zaživeti demokratično in evropsko. Opozorilo je bilo nujno in hkrati dobronamerno.

Te moje misli, ki so zgolj osebne in porojene iz pogleda na sedanje družbene ter politične razmere po Evropi in so podprte z življenjskimi izkušnjami od druge vojne naprej, mi dopovedujejo, da se današnji Slovenci igramo s svojo usodo. Tik pred drugo svetovno vojno smo, v smislu splošne civilizacije, že bili enakopravni z drugimi, zlasti s sosednjimi narodi. Vojna nas je preko vseh mer razbijala, a po njej se nismo vključili v demokratični in gospodarski razvoj Severne in Zahodne Evrope. V stari, Titovi Jugoslaviji se je razbijanje naroda v še hujši obliki nadaljevalo. In potem, po osamosvojitvi, smo spet ostajali na obrobju. Vse ustvarjalno zgodovinsko obdobje, od začetkov krščanstva, smo ostajali in se razvijali skupaj z drugimi, sedaj pa smo na poti navzdol. Ali bomo vse to še naprej sprejemali in dopuščali? Sami sebe moramo vprašati, ali bomo še naprej volili stranke in ljudi, ki niso v stanju, da bi nas predstavljali in vodili. To je osnovno vprašanje. Spremembo na bolje, na pristno in ustvarjalno ozračje je mogoče doseči samo z demokratičnimi sredstvi, to je z volitvami, z izbiro pravih ljudi za odgovorna mesta – ljudi, ki bodo na svojih mestih delovali strokovno neoporečno ter s čutom za odgovornost in pristno slovenstvo. Da bi dosegli takšno stanje, se je rodila civilna iniciativa Prebudimo Slovenijo. Trdno upamo, da nas bodo širši sloji, zlasti tisti, ki na volitve sploh ne hodijo, slišali in upoštevali.

Več: Družina


7 KOMENTARJI

  1. Čut za plemenite civilizacijske cilje in odgovornost, torej samozavedanje svojega in skupnega plemenitega življenjskega poslanstva, bi nas morali prebuditi iz moralne otopelosti.

    Moralne otopelosti, ki je še ostala kot dediščina bivše države, ko nisi smel razmišljati s svojo zdravo pametjo in življenjsko logiko ter pokazati svojo pozitivno ustvarjalnost.

  2. Če nam bo vodilo iskrena želja in hotenje, da se znova ponašamo v svetu s civilizacijskimi vrednotami kot so se naši predniki 1000 let in s tem tlakovali demokratični temelj sodobni demokraciji, bomo z lahkoto na tem pozitivnem temelju nadgradili demokrat in civilizirano Slovenijo, ki jo bo občudoval ves svet!

    Oprimimo se zdrave samozavesti in uresničimo skupne plemenite slovenske cilje, zaradi našega zdravega ponosa in spoštovanja do prednikov in naših zanamcev.

  3. Z negovanjem občutka za prednosti našega prelepega naravnega okolja, za medsebojno povezanost in skupno slovensko dobro ter potrebno skupno organiziranost, lahko z užitkom uresničimo vse slovenske plemenite civilizacijske cilje.

  4. Ta negovalni občutek bomo gojili tudi pri nosilnih ravnovesjih in harmonijah s prelepim naravnim okoljem.

    Poglavitna nosilca sta slovenski jezik in slovenska glasba s slovenskim glasbenim melosom ter slovenski običaji.
    Poleg tega pa vsekakor slovenska delavnost in poštenost, ki je krasila Slovence 1000 let in kar sta opevala v svojih delih zlasti Valvasor in Slomšek, vse dokler se ni začela balkanizacija slovenske kulture.

    Slovenska civilna družba bi morala oblikovati spodbujevalni odbor, ki bi spodbujal negovanje občutka za ohranjanje in negovanje teh nosilnih civilizacijskih stebrov slovenske skupnosti.

  5. Zanimivo je, kakšno neaktiven odnos imamo do Evrope.

    In ne le do evropskih sredstev, ki jih zaradi naše neaktivnosti le deloma uveljavimo, ampak nasploh.

    Ker smo v evropski politični in gospodarski tvorbi, bi bilo logično, da sproti pridobivamo pozitivne izkušnje, ki jih imajo drugi evropski narodi na različnih področjih življenja in da o teh izkušnjah naši mediji sproti seznanjajo našo javnost.

    Vendar tega ni čutiti. Gre za nekakšen informacijski zid, ki smo ga vzpostavili z Evropo kot, da nismo njen sestavni del.

    Zato Evrope skorajda ne zaznavamo in ne čutimo bitje njenega srca.

  6. Smo pa medijsko j na tekočem na področju evropskega športa kot da bi to rešilo našo gospodarsko in moralno krizo.

Comments are closed.